KAM IN KAKO HITRO ODTEKA VODA

»Razlite vode ne moremo nikoli dobiti nazaj.«
(Kitajski pregovor)

Uporabljaš lonček ali pustiš, da voda teče, medtem ko si ščetkaš zobe? Se oprhaš na hitro ali voda teče toliko časa, da se že grbančijo blazinice na tvojih prstih?

Vodo štejemo med obnovljive vire, torej tiste, ki se v naravi sami nenehno obnavljajo. Vodo poznamo in se z njo vsak dan srečujemo, o njej pa vseeno vemo premalo in je pogosto ne cenimo dovolj. Planet ne hrani neomejenih zalog vode, zato moramo za našo prihodnost skrbno čuvati vodne vire.

Voda je naravni vir, od katerega so odvisne vse oblike življenja. Vse, kar bomo dobrega storili danes, bo vplivalo na prihodnost. Zato ne odlašajmo in spijmo požirek znanja o tej dragoceni tekočini.


Nadaljuj

Poglej kratek prispevek o tem, koliko vode porabimo nepremišljeno in kje vse lahko varčujemo z vodo.



Nadaljuj

Varčujemo z vodo

V videu si videl, kje vse po nepotrebnem odteka voda in kako lahko varčujemo z vodo.

Zakaj sploh varčevati z vodo?

Najpomembnejši razlog za varčevanje z vodo je zagotovo ekološki. S tem, ko vodo porabljamo, jo tudi onesnažujemo. Seveda imamo čistilne naprave, ki vodo ponovno očistijo, vendar to povzroči porabo dodatne energije in obremenitev okolja. V dolgih obdobjih brez kapljice dežja lahko vode tudi zmanjka, zato je pomembno, da znamo z njo varčevati.

Pazljivi moramo biti tudi pri uporabi različnih izdelkov, ki med nastajanjem v proizvodnji porabijo ogromne količine vode. Še posebno pri rečeh, ki jih takoj po uporabi zavržemo. Na primer plastenko hitro zavržemo, ko spijemo njeno vsebino.

Pitna voda

Če bi lahko vso vodo sveta spravili v 100 steklenic, bi dobili 97 steklenic slane vode, 2 steklenici sladke vode in v zadnji steklenici le za prst pitne vode. Od vseh voda na svetu je pitne vode le 2,53 odstotka!

Hidrologi Slovenijo uvrščajo med humidna območja, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok Slovenije pretaka nadpovprečno veliko vode. Naša država prejema s padavinami in dotokom več vode, kot je porabi. Glavne svetovne zaloge pitne vode se skrivajo v podzemnih vodah.

Termalna voda

Termalni in termo-mineralni izviri so izlivanje skalne vode, ki se zbira v razpokah in votlinah v živi skali. Temperatura termalnih voda je odvisna od hitrosti, dviganja in globine, od koder prihaja voda. Ločimo med mlačno (20 °C–25 °C), toplo (25 °C–32 °C) in vročo vodo (nad 32 °C).

Ljudje se že stoletja podajamo v termalne vode zaradi zdravilnega učinka. V termo-mineralnih vodah je raztopljenih več mineralnih snovi kot v običajni vodi. Hidrostatski pritisk in toplota vode izboljšata krvni pretok v telesu, delujeta protibolečinsko, antistresno, poleg tega termalne vode stimulirajo imunski sistem.

Slovenske mineralne vrelce so odkrili pri iskanju nafte. Tam, kjer so mineralni vrelci, so tudi naravna zdravilišča, kamor gremo lahko na počitnice v vseh letnih časih.

Taljenje ledu

Voda se v naravi pojavlja v vseh agregatnih stanjih. Eno izmed teh stanj je led – ta se pojavlja v podnebju, kjer temperature ne presegajo 0 °C. Vloga ledu je povezana z regulacijo podnebja, povečuje namreč odboj sončne svetlobe in deluje kot izolator za kopno ali ocean pred ozračjem.

Kar 80 % sladke vode je shranjene v obliki snega in ledu, njuno taljenje pa oskrbuje reke z vodo.

V zadnjem času so pogostejša opozorila o nenadzorovanem taljenju ledu. Vse manj je večletnega ledu, ki se tudi poleti ne stali – pred 30 leti je bila skoraj polovica vsega ledu na svetu večletnega, danes pa ga je le še okoli 22 odstotkov. Obsežno taljenje ledu ima resne posledice za okolje.

Kras

Kraška voda je pomemben vir pitne vode. Zaradi tektonskega delovanja so kraške karbonatne kamnine prepredene z razpokami, po katerih odteka padavinska voda in se zbira na neprepustnih nižjih plasteh.

Zaradi preperelosti kamnin imajo kraške reke prekinjen površinski tok in zato nastanejo ponikalnice. Za površje krasa je značilno pomanjkanje vode, pod njim pa je živahno omrežje rek in jezer.

Kraška voda prihaja na površje na kraških poljih, uvalah in pod strmimi alpskimi stenami, zato so za kraška polja značilne poplave.

Onesnaženost vode

Voda spada med nežive dejavnike okolja, ki skupaj z živimi dejavniki in energijo tvorijo ekosistem. Najpomembnejši zunanji dejavnik, ki vpliva na ekosistem, je podnebje. Od količine padavin in temperature je namreč odvisno, koliko vode je na voljo v ekosistemu.

V ekosistemu je veliko različnih življenjskih okolij – jezera, ribniki, puščave, gozdovi in oceani. Edino živo bitje, ki nastopa prav v vseh ekosistemih in tudi vpliva nanje, je človek.

Ker vode nikjer v naravi ne najdemo v čistem stanju, saj vsebuje različne snovi, morajo podjetja za oskrbo z vodo pridobljeno vodo naprej prečistiti, da je zdrava in pitna. Vodna telesa z vsakodnevnimi dejavnostmi onesnažujemo ljudje, kakovost vode je zato odvisna od velikosti vodovoda – manjši je vodovod, več je možnosti za mikrobiološko in fekalno onesnaženje.

Kmetijstvo in industrija

Kmetijstvo je od vseh gospodarskih dejavnosti daleč največji odjemalec sladkovodnih virov, letno porabi okoli 70 odstotkov svetovne sladke vode. Od tega več kot polovico vode porabimo za živinorejo. Največ se je porabi za pridelavo živalske krme. Od svetovnega letnega pridelka stročnic in žit je skoraj polovica namenjena za krmo živine za pridobivanje mesa in drugih živalskih proizvodov.

Naslednjih 20 odstotkov vode za svoje potrebe porabi industrija. Zanimivi so podatki, koliko vode potrebujemo za izdelavo različnih reči. Za izdelavo enega lista papirja bomo porabili 10 litrov vode, za izdelavo ene bombažne majice 2700 litrov vode, za 1 kg pšenice 1500 litrov, za par kavbojk pa 8000 litrov vode. Izdelava računalnika bo terjala kar 30.000 litrov vode.

Koliko vode pa porabimo za vsakdanje stvari? Natančnih podatkov seveda nimamo, ocenjuje pa se, da Evropejec dnevno porabi do 200 litrov, Američan okoli 400 litrov, Palestinec 70 in prebivalec Haitija 40 litrov vode.

Pitna voda v revnejših državah

Podatki navajajo, da kar 748 milijonov ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode. Ta številka je sicer dokaj manjša, kot je bila še pred nekaj desetletji, ker je človekoljubnim organizacijam v zadnjih 30 letih uspelo zagotoviti dostop do vodnih virov za približno 2,3 milijarde ljudi.

Pomanjkanje dostopa do varnih vodnih virov je lahko za otroke usodno, veliko se jih okuži z boleznimi, ki so posledica onesnažene vode, neustreznih sanitarij in slabih higienskih razmer.

Humanitarne organizacije se proti neustrezni vodi borijo z inovativnimi in cenovno dostopnimi rešitvami, na primer v Bangladešu so s shranjevanjem deževnice zagotovili pitno vodo enemu milijonu ljudi, v Kongu pa so 229 šol opremili s pitno vodo in sanitarijami.

Kako ravnamo z vodo