KNJIGA IN SINJI GALEB

KNJIGE ZA OTROKE

Dolga stoletja so otroci poslušali zgodbe, ki so si jih pripovedovali odrasli. Pripovedi, ki so se prenašale iz roda v rod, so bile del življenja. Knjige, namenjene samo otrokom, do 18. stoletja niso obstajale, ko pa so se pojavile, so bile sprva namenjene predvsem temu, da se otroci iz njih česa naučijo. Šele v 19. stoletju so se pojavile prve otroške knjige, ki so bile namenjene predvsem zabavi (Ostržek, Alica v čudežni deželi ...). Danes knjige za vas pišejo številni nadarjeni pisatelji in pisateljice, pesniki in pesnice, s podobami pa jih bogatijo odlični ilustratorji in ilustratorke. Mnoge od tistih, ki so morda navdušile vas, so preživele desetletja in so jih brali in se nad njimi navduševali tudi vaši starši, stari starši, celo vaši prastarši. Takim knjigam pravimo knjižna klasika. Zdaj obstaja cel kup knjig za otroke in mladostnike, otroštva brez obilja knjig si sploh ne znamo več predstavljati.

V reviji PIL, v septembrski prilogi Vesela šola smo se na kratko spoznali z zgodovino knjige in pokukali v ozadje nastajanja knjig danes. Nekaj smo izvedeli tudi o prvi slovenski zbirki knjig za mladino Sinji galeb, ki bo prihodnje leto praznovala 70 let. V nadaljevanju učne poti se bomo še podrobneje seznanili s to zbirko in knjigami, ki so svoje življenje zaživele še v drugih medijih.





Nadaljuj

KNJIŽNA ZBIRKA SINJI GALEB


Knjižna zbirka je skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih. V knjižno zbirko Sinji galeb so uvrščene knjige, ki so namenjene prednajstnikom in najstnikom, v njej so objavljena dela, v katerih so glavni junaki večinoma najstniki. Knjige govorijo o njihovem svetu, o težavah, s katerimi se srečujejo v stikih z vrstniki, ter o svetlih in temnih plateh odraščanja. Vanjo so uvrščene tudi fantazijske knjige. Danes obstajajo številne zbirke za mladostnike, ki izhajajo pri različnih založbah: Naj naj, Prva zorenja, Zorenja, Z(o)renja+, Odisej, Najst, Godrnjači …


Nadaljuj

Bratovščina Sinjega galeba

Zbirka Sinji galeb je ime dobila po knjigi Bratovščina Sinjega galeba. Zgodba je najprej izhajala v nadaljevanjih v mladinski reviji Naš rod v letniku 1935/36, v knjižni obliki pa je prvič izšla pri založbi Mladinska matica leta 1936.

Glavni junak knjige je dvanajstletni Ivo. Sam živi v stari kamniti hišici na Galebjem otoku. Zaradi napake, ki jo je pred dolgimi leti zagrešil njegov oče, ga vaška skupnost zavrača. Do njega je prijazen le stric Just. Ko se nekega dne na otok vrne njegov oče, ki naj bi bil že dolgo mrtev, se Ivovo življenje obrne na glavo. Oče umre, zapusti pa mu jadrnico Sinji galeb. Ivo s prijatelji ustanovi Bratovščino Sinjega galeba, skupaj prenovijo jadrnico, in ko se že veselijo plovbe, jim jo zaplenijo otoški ribiči. Radi bi dobili denar, ki ga je zapravil Ivov oče. Bratovščina pa se ne da kar tako. Čuvaja barke onesposobijo in se odpravijo na pot. Sprva čisto mirno morje se razdivja, otroci jadrnice ne zmorejo obvladati in na koncu jih vrže na skalnat otok. Da bi bilo še huje, dva člana posadke izgineta, eden pa zboli. Ob raziskovanju samotnega otočka odkrijejo skrivno votlino, v kateri tihotapci shranjujejo nakradeno blago. Ko jim nasedlega Sinjega galeba skorajda uspe spraviti v morje, jih zasačijo tihotapci in jih odpeljejo na svojo ladjo. Zaslišujejo jih, na koncu pa pošljejo pod palubo, kjer sta že Pero in Jure – noč pred tem so ju tihotapci rešili iz morja. Bratovščini se ne obeta nič dobrega, zato se, ko posadka zapusti tihotapsko ladjo, s skupnimi močmi poskušajo rešiti. Na ladji je le še strojevodja Ante, ki ga Ivo mahne s kolom po glavi in ga onesposobi. Izkaže se, da so naleteli prav na tiste lopove, ki so pred mnogimi leti pri kartah ogoljufali njegovega očeta, da je zapravil denar sovaščanov. Ante se skesa in druščini pomaga pobegniti pred tihotapci. A ko se že zdi, da se bo vse kolikor toliko dobro končalo, se zgodba usodno zaplete ...

Bratovščina Sinjega galeba skozi čas

Roman Bratovščina Sinjega galeba ima zelo zanimivo zgodovino. Avtor sam ga je za drugo izdajo leta 1948 precej popravil in ga prilagodil družbenim okoliščinam po 2. svetovni vojni. Iz besedila je v duhu časa odstranil skorajda vse, kar je bilo povezano s krščanstvom, na nekaterih mestih pa dodal nekaj besedila, ki je v skladu s tistim časom poudarjalo moč skupnega dela, kolektiva in kazalo na izkoriščanje delavskega razreda. Popravljena različica je doživela kar 22 ponatisov in različnih izdaj.

Bratovščina Sinjega galeba – ena najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih knjig

Roman Bratovščina Sinjega galeba je ena najbolj priljubljenih mladinskih knjig pri nas, izšla je že v več kot 160.000 izvodih, prevedena pa je v srbski, hrvaški in italijanski jezik. Tudi v srbščini in hrvaščini je knjiga doživela več ponatisov.

K njeni priljubljenosti je zelo pripomogel celovečerni film v srbohrvaščini iz leta 1953, še bolj pa nadaljevanka iz leta 1970 v slovenščini. Knjiga je bila prirejena tudi za odrske deske, po njej je pred kratkim nastala pripovedovalska predstava.

Nadaljevanko si lahko v celoti pogledaš na tej povezavi.

Poslušaj uvodno pesem in vprašaj starše in stare starše, ali jo znajo zapeti.

Pesem, v vodah izgubljeno,
plima prinaša na dan,
trka na srca, da gremo
poslušat jo noč in dan.

Morje se zgodaj prebuja,
preden rodi se svit,
ribice zlate ponuja,
pridi jih, srečnež, lovit!

Mi vstajamo, jadramo,
kakor galebi na pot,
v dalji ostajajo
pusti otoki zmot.

Mostove postavljamo
družno od brega na breg,
k sreči, ki vsi jo sanjamo,
plove naš Sinji galeb!

Mali princ s številko 100

Če je Bratovščina Sinjega galeba ena najbolj priljubljenih mladinskih knjig slovenskega avtorja, bomo zdaj spoznali še eno najbolj priljubljenih prevedenih knjig, ki je najprej izšla v zbirki Sinji galeb. To je Mali princ francoskega pisatelja in pilota Antoina de Saint-Exupéryja.

V slovenščini smo prevod dobili leta 1964, v zbirki je izšel kot njena stota knjiga. Prevedel jo je pesnik in urednik zbirke Sinji galeb Ivan Minatti. V izvirniku je Mali princ izšel leta 1943. Pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je knjigo napisal in jo tudi ilustriral. Knjiga je kmalu postala uspešnica in hitro po izidu doživela številne prevode.

Pripovedovalec, pilot, z letalom strmoglavi v puščavi. Medtem ko poskuša popraviti motor in se mu manjšajo zaloge vode in hrane, se tam pojavi deček in ga prosi, naj nariše ovco. Izkaže se, da je to Mali princ, ki je sem prišel z oddaljenega Asteroida B-612, kjer je pustil vrtnico in tri vulkane. Pred prihodom na Zemljo je že obiskal druge planete in se srečal s kraljem, domišljavcem, pijancem, svetilničarjem in geografom. Na predlog geografa obišče Zemljo in pade v Saharo, kjer pa ne najde prijateljev … Mali princ je prišel med ljudi, da bi jim odprl oči za lepoto okrog njih, ki je ne vidijo, saj jih slepijo njihove strasti in napake.

Knjigo je Antoine de Saint-Exupéry napisal za otroke, a zaradi njene lepote in modrih misli jo vedno znova prebirajo tudi odrasli.

Mali princ – največkrat prevedena otroška knjiga na svetu

Ja, prav ste prebrali. Mali princ je preveden v kar 300 jezikov, doslej pa je bilo po vsem svetu prodanih že več kot 140 milijonov izvodov knjige! Za primerjavo – dogodivščine Harryja Potterja, najbolj priljubljenega sodobnega knjižnega junaka, lahko beremo v več kot 80 jezikih, 7 knjig iz serije pa je bilo prodanih v 500 milijonov izvodih.

Druga največkrat prevedena otroška knjiga je Ostržek italijanskega pisatelja Carla Collodija, sledijo Pravljice Hansa Christiana Andersena, Alica v čudežni deželi angleškega pisatelja Lewisa Carrolla in Pika Nogavička švedske pisateljice Astrid Lindgren. K priljubljenosti vseh teh knjig so močno pripomogli stripi, filmi, televizijske nadaljevanke, animirani filmi, gledališke predstave, muzikali in računalniške igrice, ki so nastale po njih.

Tudi po Malem princu je nastalo več animiranih filmov in televizijskih serij, gledaliških predstav, lutkovnih iger, muzikalov, po tej knjigi je nastala celo opera in številne različice računalniških iger. Zgodba je k ustvarjanju navdihnila tudi ustvarjalce stripov, da so jo prenesli v svoj medij.
Mali princ je zelo priljubljen tudi v Sloveniji. Doslej je bilo v slovenščini natisnjenih več kot 160.000 izvodov knjige, podobno kot pri Bratovščini Sinjega galeba.

Tukaj si lahko ogledaš napovednik zadnjega animiranega filma, ki je nastal po Malem princu.

Literarne zvrsti v zbirki Sinji galeb

Poznamo tri literarne zvrsti:

Lirika (pesništvo) je skupina besedil, v kateri so besedila napisana v verzih oziroma posebnih ritmičnih enotah. Tistemu, ki se izpoveduje, pravimo pesniški ali lirski subjekt. Po navadi je to pesnik sam.

Epika (pripovedništvo) je skupina besedil, katerih avtorji so pripovedniki oziroma epiki. Epiki lahko pripovedujejo o osebnih doživetjih, o tujih resničnih dogodkih ali o izmišljenih zgodbah. Epika temelji na pripovedovanju dogodkov, opisovanju oseb, krajev in časa.

Dramatika ne vsebuje notranjih doživetij junakov in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor, dvogovor ali mnogogovor.

Znotraj epike poznamo kratke pripovedne oblike (pravljice, pripovedke, pripovedne pesmi, kratke zgodbe, legende ...) in dolge pripovedne oblike (epe, novele, povesti v verzih, povesti, romane).

V zbirki Sinji galeb skoraj izključno izhajajo pripovedna dela, ki jih uvrščamo v epiko, prevladuje dolga pripovedna oblika – roman. Roman je najobširnejše prozno delo, v katerem je veliko dogodkov, več oseb in različnih dogajalnih prostorov.

Pustolovke, detektivke, fantastične pripovedi …

Literarna dela, zlasti romane in povesti, ki nastajajo na ustaljen, značilen način, imenujemo žanrska literatura. Romani so lahko kriminalni, ljubezenski, fantastični, problemski, detektivski, pustolovski, znanstvenofantastični …

V zbirki Sinji galeb najdemo pustolovske in fantastične pripovedi, kriminalke, detektivke, v začetku so v zbirki izhajale številne živalske zgodbe, pa tudi znanstvenofantastične pripovedi, spominska proza, biografske pripovedi, mladinski potopisi in zgodovinski romani. Večine knjig v zbirki pa vendarle ne moremo umestiti v noben poseben predalček – te so preplet različnih žanrov in čar kakovostnih knjig je tudi v spretnem mešanju žanrov.

Pa si vendarle poglejmo, katere knjige iz zbirke lahko uvrstimo v določen žanr …

Pustolovski roman je daljše pripovedno besedilo s pustolovsko, nenavadno, vznemirljivo in zanimivo vsebino. Je zgodba o nenavadnih doživljajih.

Fantastični roman temelji na domišljijski pripovedi in zgodbi, za katero so značilni čudežni dogodki in predmeti. V fantastičnih pripovedih se velikokrat prepletata dva svetova, resnični in fantastični svet.

Zgodovinski roman je pripoved, umeščena v preteklost, s katero avtor večinoma nima osebne izkušnje.

Delo številnih ljudi, kdo ve, morda boš nekoč med njimi tudi ti! 😊

V zbirki Sinji galeb izhajajo prevedena dela in dela domačih avtorjev in avtoric. V dolgih letih njenega obstoja so svoje delo prispevali številni prevajalci in prevajalke, pisatelji in pisateljice, ilustratorji in ilustratorke. Marsikdo je svojo profesionalno pot začel prav ob zbirki Sinji galeb.

Tudi ti pišeš in si nekoč želiš postati pisatelj, pisateljica? Pot do objave knjige je sicer precej dolga in zahtevna, ampak najboljši način, da nekoč prideš do tega cilja, je, da čim več bereš in pišeš. Z branjem se spoznavaš z različnimi pisateljskimi postopki, širiš besedni zaklad in ostriš svoj literarni okus, s pisanjem pa se uriš v jezikovni čistosti in spretnosti, preizkušaš svoje ustvarjalne moči, domišljiji daš prosto pot. Dober način, da svoje ustvarjalno delo predstaviš javnosti, je sodelovanje na literarnih natečajih. Ob 70-letnici Sinjega galeba Pionirski dom – center za kulturo mladih v Ljubljani v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga pripravlja literarni natečaj, ki je kot nalašč za to. Piši, sodeluj in uživaj v ustvarjalnosti!

Več informacij najdeš tukaj.

Nadaljuj