ANTARKTIKA

LEDENA GMOTA

Antarktika je prava ledena zmagovalka – antarktični pokrov je daleč največja ledena gmota na Zemlji. Pokrov ima dva dela, ki ju ločuje Transantarktično gorovje, večji del, vzhodni antarktični pokrov, imenujemo Velika Antarktika, zahodni antarktični pokrov pa Mala Antarktika. Led pokriva 98 odstotkov površine Antarktike, tu pa se skriva tudi 70 % vse sladke vode, ki je ima naš planet na voljo.

V januarski številki revije PIL v prilogi Vesela šola si izvedel veliko zanimivosti o skrivnostni celini Antarktiki. V nadaljevanju učne poti pa odkrij še druge ledene zanimivosti in naberi še več jabolk znanja.




Nadaljuj

LED

Zanimivo je, da na Antarktiki led nastaja zelo počasi. To pa zato, ker je Antarktika najbolj suha celina in ima *le nekaj centimetrov snežnih padavin na leto!!* A ko led nastane, dolgo obstane, in dokler je del pokrova, se ga le malo stali ali izhlapi. Ker je težak kot cement, počasi spreminja obliko in polzi proti obali, tako pa nastajajo številni ledeni tokovi in odtočni ledeniki, ki segajo do morja. To je Antarktika!



Nadaljuj

SKRIVNOSTI ANTARKTIKE

Za ogrevanje si poglejmo video. Čudovito lesketanje ledu in neskončna modrina neba in morja se brez posebnega truda fotografov in snemalcev tako lepo ujameta v fotografske objektive. Pa še toooliko prikupnih živalic! :) Kaj je pa tebi najbolj všeč?



Nadaljuj

NASPROTJE: ANTARKTIKA – ARKTIKA

Polarno območje se razprostira severno od severnega tečajnika na 66˚33` zemljepisne širine pa vse do severnega tečaja oziroma na jugu od južnega tečajnika do južnega tečaja. Tu poleti sije sonce 24 ur na dan, pozimi pa nastopi nepretrgana tema. Je že res, da to opiše obe zemeljski polarni območji, pa vendar so razlike med njima izredno velike.

Od kod prihaja Božiček?

Severni tečaj ali severni pol je najsevernejša točka na Zemlji. Leži na Arktiki. Zemljepisna širina severnega tečaja je +90°.

Kje ni stalnih človeških prebivalcev?

Južni tečaj ali južni pol je najjužnejša točka na Zemlji. Leži na Antarktiki. Zemljepisna širina južnega tečaja je –90°.

Arktiko sestavlja prostran ocean, ki ga pokriva približno 3 m debela plast ledu, Antarktika pa je velika polarna celina, ki jo prekriva celinski led, ki ponekod doseže debelino 4800 m – za primerjavo si predstavljajte Triglav; koliko je že visok?

Na daljnem severu, severno od polarnega tečaja, živi več kot dva milijona ljudi, na ledenem jugu pa ni stalnih prebivalcev, za določeno obdobje tja pride le nekaj znanstvenikov in raziskovalcev.

MRAZ

Ko pomislimo na ves ta led na Antarktiki, nas prav gotovo tudi malo zazebe. Mraz je pojav, ki ima gotovo velik vpliv na človeka in tudi na to, da se človek na Antarktiki ni naselil.

Človek je vsaj fiziološko ena od tropskih vrst živih bitij. Kar poglejmo vse najdbe, ki dokazujejo, da se je človek najprej razvil na topli afriški zemlji. Spodnja kritična telesna temperatura za človeka v mirovanju na zraku je 27 °C, v vodi pa 33 °C – to pojasni, zakaj je v tragičnem koncu filma Titanik Jack umrl, Rose pa preživela. Vsa tropska živa bitja na seznamu najljubših stvari nimajo mraza. Arktični ptiči in sesalci imajo kritično mejo telesne temperature pod 10 °C, arktična lisica pa kar nekaj pod 0 °C.

Če se zunanja temperatura znižuje, se človek, potem ko tudi obleka ne daje več zaščite, brani s povečanim oddajanjem toplote. Da bi človek ohranil površinsko temperaturo 27 °C, bi pri temperaturi 10 °C porabil dvakrat več energije kot pri 20 °C. Logično, kajne? Telo proizvaja toploto z mišično (predvsem z drgetanjem) ali nemišično (predvsem z jetri) termogenezo.

Danes ljudje živijo na vseh zemljepisnih širinah in nadmorskih višinah. Deloma jim to omogoča tehnologija. A je treba poudariti, da so plemena v hladni severni Evropi lovila severne jelene že pred 25 000 leti in da je neandertalcu uspelo preživeti v mrazu ledene dobe pred sto tisoč leti.

POLARNA NOČ IN POLARNI DAN

V polarnem pasu ni značilne izmenjave dneva in noči, kot ju poznamo v naših geografskih širinah. Polarna območja poznajo le dva letna časa: poletje in zimo. Ko je na Antarktiki zima, je na Arktiki poletje in obratno. Za polarna območja so značilne dolge, zelo mrzle in temne zime. V tem času sonce ne vzide. Poletja so kratka in hladna. V tem času sonce ne zaide.

Severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika sta območji, kjer nastopita polarni dan in polarna noč, kar pomeni, da sta vsaj enkrat na leto dan oziroma noč dolga vsaj 24 ur. Dolžina polarnega dneva oziroma noči se daljša proti tečajema, na severnem oziroma južnem polu trajata kar 180 dni, čemur sledi nekaj dni polarnega polmraka.


Zemlja je julija v odsončju, kar pomeni, da je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca v antarktični zimi, januarja pa v prisončju, kar pomeni, da je Zemlja najbližje Soncu v antarktičnem poletju.

Polarni sij

Polarni sij se pojavlja tako na severnih širinah, imenujemo ga tudi severni sij ali avrora borealis, kot tudi na južni polobli – južni sij ali avrora avstralis. O južnem siju se manj govori, to pa zato, ker se luči pojavljajo v težje dostopnih krajih. A zato nebesne barvne predstave tam niso nič manj spektakularne. Kar poglej video.

Polarni sij nastane, ko električno nabiti delci (elektroni, protoni in težki ioni) iz Sončeve atmosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem, kjer reagirajo v stiku s kisikovimi in dušikovimi atomi. Trk delca sproži pri atomih vzbujeno stanje, pri katerem se sprošča svetlobna energija. Polarni sij ima lahko različne barve, ki nastanejo zaradi trčenja različnih delcev plina. Najpogostejša je zelena barva, obstajajo pa tudi modri, rumeni, vijolični in rdeči siji.

Avrora, ena izmed najlepših naravnih znamenitosti, se je uvrstila na seznam sedmih naravnih svetovnih čudes, zato ni nenavadno, da dostopnejši kraji, kjer se prikazuje, privabljajo množice turistov. Najlažje boste sij opazovali z Grenlandije, Islandije, Aljaske, Severne Kanade, Rusije, Norveške, Finske in Švedske. Ker pa gre za naravni pojav, ni tako zelo predvidljivo, kdaj se bo pojavil, zato morate imeti, poleg letalske karte, tudi malce sreče.

Severni sij je opisan v različnih mitih skandinavskih narodov in Inuitov, kjer ima nadnaraven pomen. Opisala sta ga Aristotel in Plinij, leta 1621 pa ga je poimenoval francoski astronom Pierre Gassendi po rimski boginji jutranje zarje Avrori.

GONDVANA

Zelo verjetno Antarktika ni od nekdaj okovana v led. Pred okoli 70 milijoni let , ob koncu kenozoika, je bilo podnebje poltropsko, zemlja porasla z gozdovi in naseljena z živalmi, o katerih pa danes še ne vemo veliko. V oceanih so živeli ogromni plazilci, kot so pleziozavri in kostnate ribe. Tedaj naj bi Antarktika pripadala ogromni celini Gondvani, kamor so sodile še Južna Amerika, Afrika, Avstralija in Indija.

In kakšni so dokazi?
Znanstveni dokazi, ki potrjujejo teorijo o Gondvani in premikajočih se celinah, so:


- fosilni in drugi ostanki, odkriti na Antarktiki (na primer semena praproti, ki so jih našli tudi v Afriki, Južni Ameriki in Indiji);

- ostanki kopnega plazilca listrozavra na Antarktiki, ki so jih našli tudi na drugih celinah – ker ti plazilci niso mogli prečkati oceanov, je najbolj verjetno, da se je Gondvana razkosala;

- fosilni ostanki majhnega vrečarja, ki se je hranil z jagodami, potrjujejo tezo, da so predniki sedanjih avstralskih vrečarjev prišli z Antarktike in ne iz Severne Amerike, kot so domnevali pred tem;

- na vrhu antarktičnega polotoka je otok Seymour, kjer so našli krokodiljo čeljust in ostanke 1,8 m velikega ptiča brez kril.

POLARNI MARATON

Na –15 stopinjah Celzija, na nadmorski višini 700 metrov svojo vzdržljivost vsako leto meri kar nekaj tekačev, ki se udeležijo najbolj ledenega maratona na svetu – na Antarktiki. Prav ste slišali!! Maraton poteka že od leta 2006, ustanovila pa sta ga Richard Donovan in Polar Running Adventures, da bi maratoncem omogočila dokončanje maratona na vseh sedmih celinah.

Tekmovalci za štartnino za maraton oziroma za to ekstremno izkušnjo odštejejo 18.000 dolarjev.

Poglej video.

Pa ti, bi se udeležil/-a maratona na Antarktiki?


Nadaljuj