KAM IN KAKO HITRO ODTEKA VODA

Št. strani: 13


VODA
(e-učna pot)
Januar 2019

Pozdravljeni!

Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ
Predvideni čas: 10-20 min
Učni cilji: Raziskujemo kam in kako hitro odteka voda
Slikovno gradivo v učni poti: Sutterstock
Avtor: Rebeka Tomšič


<< Stran 1
Stran 2
Št. strani: 13


»Razlite vode ne moremo nikoli dobiti nazaj.«
(Kitajski pregovor)


Uporabljaš lonček ali pustiš, da voda teče, medtem ko si ščetkaš zobe? Se oprhaš na hitro ali voda teče toliko časa, da se že grbančijo blazinice na tvojih prstih?

Vodo štejemo med obnovljive vire, torej tiste, ki se v naravi sami nenehno obnavljajo. Vodo poznamo in se z njo vsak dan srečujemo, o njej pa vseeno vemo premalo in je pogosto ne cenimo dovolj. Planet ne hrani neomejenih zalog vode, zato moramo za našo prihodnost skrbno čuvati vodne vire.

Voda je naravni vir, od katerega so odvisne vse oblike življenja. Vse, kar bomo dobrega storili danes, bo vplivalo na prihodnost. Zato ne odlašajmo in spijmo požirek znanja o tej dragoceni tekočini.


<< Stran 2
Stran 3
Št. strani: 13
Poglej kratek prispevek o tem, koliko vode porabimo nepremišljeno in kje vse lahko varčujemo z vodo.





<< Stran 3
Stran 4
Št. strani: 13
S tem, ko vodo porabljamo, jo tudi onesnažujemo.
Varčujemo z vodo

V videu si videl, kje vse po nepotrebnem odteka voda in kako lahko varčujemo z vodo.

Zakaj sploh varčevati z vodo?

Najpomembnejši razlog za varčevanje z vodo je zagotovo ekološki. S tem, ko vodo porabljamo, jo tudi onesnažujemo. Seveda imamo čistilne naprave, ki vodo ponovno očistijo, vendar to povzroči porabo dodatne energije in obremenitev okolja. V dolgih obdobjih brez kapljice dežja lahko vode tudi zmanjka, zato je pomembno, da znamo z njo varčevati.

Poleg ekološkega razloga za varčevanje z vodo lahko omenimo še ekonomskega. Že gospodinjstva lahko z zmanjšano porabo vode privarčujejo nekaj evrov na mesec, vsekakor pa se takšno varčevanje pozna v različnih gospodarskih panogah, kot so na primer industrija, kmetijstvo in transport.

Približno koliko vode bomo porabili, če bo voda v prhi tekla 5 minut?
90 litrov
40 litrov
15 litrov
250 litrov
<< Stran 4
Stran 5
Št. strani: 13
Slovenija je z vodo bogata.
Pitna voda

Če bi lahko vso vodo sveta spravili v 100 steklenic, bi dobili 97 steklenic slane vode, 2 steklenici sladke vode in v zadnji steklenici le za prst pitne vode. Od vseh voda na svetu je pitne vode le 2,53 odstotka!

Hidrologi Slovenijo uvrščajo med humidna območja, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok Slovenije pretaka nadpovprečno veliko vode. Naša država prejema s padavinami in dotokom več vode, kot je porabi. Glavne svetovne zaloge pitne vode se skrivajo v podzemnih vodah.

Tako kot drugod po svetu se tudi v Sloveniji glavne zaloge pitne vode skrivajo v podzemnih vodah. Kraški svet se razprostira kar čez tretjino države, s črpanjem vode iz teh virov pa Slovenija pokrije približno polovico svojih potreb.

Kje so največje zaloge podzemne vode v Sloveniji?
V porečju Save
V porečju Krke
V porečju Mure
V porečju Drave
<< Stran 5
Stran 6
Št. strani: 13
Termalna voda blagodejno vpliva na naše počutje.
Termalna voda

Termalni in termo-mineralni izviri so izlivanje skalne vode, ki se zbira v razpokah in votlinah v živi skali. Temperatura termalnih voda je odvisna od hitrosti, dviganja in globine, od koder prihaja voda. Ločimo med mlačno (20 °C–25 °C), toplo (25 °C–32 °C) in vročo vodo (nad 32 °C).

Ljudje se že stoletja podajamo v termalne vode zaradi zdravilnega učinka. V termo-mineralnih vodah je raztopljenih več mineralnih snovi kot v običajni vodi. Hidrostatski pritisk in toplota vode izboljšata krvni pretok v telesu, delujeta protibolečinsko, antistresno, poleg tega termalne vode stimulirajo imunski sistem.

Slovenske mineralne vrelce so odkrili pri iskanju nafte. Tam, kjer so mineralni vrelci, so tudi naravna zdravilišča, kamor gremo lahko na počitnice v vseh letnih časih.

Na Japonskem obstaja kultura kopanja. Japonci se že stoletja radi namakajo v naravnih vulkanskih vrelcih tople vode, ki običajno delujejo v sklopih javnih kopališč. Ljudje v kopališčih povprečno preživijo 45 minut, večinoma po večerji.

Ta tradicija jim je tako pomembna, da so Unescu celo predlagali, da bi kulturo potapljanja v vodo zaščitili kot kulturno dediščino Japonske.

Kako se imenujejo japonske toplice?
Kami
Sakura
Onsen

<< Stran 6
Stran 7
Št. strani: 13
Ledeniki so pomembni zadrževalniki vode. Zaradi toplotnih sprememb prihaja v današnjem času do krčenja ledenikov, kar ustvarja ekološke in gospodarske težave.
Taljenje ledu

Voda se v naravi pojavlja v vseh agregatnih stanjih. Eno izmed teh stanj je led – ta se pojavlja v podnebju, kjer temperature ne presegajo 0 °C. Vloga ledu je povezana z regulacijo podnebja, povečuje namreč odboj sončne svetlobe in deluje kot izolator za kopno ali ocean pred ozračjem.

Kar 80 % sladke vode je shranjene v obliki snega in ledu, njuno taljenje pa oskrbuje reke z vodo.

V zadnjem času so pogostejša opozorila o nenadzorovanem taljenju ledu. Vse manj je večletnega ledu, ki se tudi poleti ne stali – pred 30 leti je bila skoraj polovica vsega ledu na svetu večletnega, danes pa ga je le še okoli 22 odstotkov. Obsežno taljenje ledu ima resne posledice za okolje.

Ločujemo ledeniški led, ki nastaja iz snega, in vodni led, ki ga je bistveno manj in nastaja z zmrzovanjem vode. Na Zemlji se led pojavlja v obliki ledenih pokrovov, gorskih ledenikov in permafrosta; skoraj polovica površja Rusije je trajno zamrznjena.

Ločujemo ledeniški led, ki nastaja iz snega, in vodni led, ki ga je bistveno manj ter nastaja z zmrzovanjem vode. Na Zemlji se led pojavlja v obliki ledenih pokrovov, gorskih ledenikov in permafrosta (trajno zamrznjenih površin). Predvsem v zadnjem času so pogostejša opozorila o taljenju ledu, ki je posledica globalnega segrevanja.

Kaj je permafrost?
Kopenski sneg
Na novo nastali led
Trajno zamrznjena površina
Močvirnata tla


<< Stran 7
Stran 8
Št. strani: 13
Cerkniško jezero je eno od kraških jezer in največje jezero v Sloveniji.
Kras

Kraška voda je pomemben vir pitne vode. Zaradi tektonskega delovanja so kraške karbonatne kamnine prepredene z razpokami, po katerih odteka padavinska voda in se zbira na neprepustnih nižjih plasteh.

Zaradi preperelosti kamnin imajo kraške reke prekinjen površinski tok in zato nastanejo ponikalnice. Za površje krasa je značilno pomanjkanje vode, pod njim pa je živahno omrežje rek in jezer.

Kraška voda prihaja na površje na kraških poljih, uvalah in pod strmimi alpskimi stenami, zato so za kraška polja značilne poplave.

CO2, raztopljen v padavinah, raztaplja apnenec in oblikuje značilne kraške pojave. Kateri izmed odgovorov ni kraški pojav?
Špičavnica
Kapnik
Modra luknja
Vrtača


<< Stran 8
Stran 9
Št. strani: 13
Vodna telesa so velikokrat onesnažena.
Onesnaženost vode

Voda spada med nežive dejavnike okolja, ki skupaj z živimi dejavniki in energijo tvorijo ekosistem. Najpomembnejši zunanji dejavnik, ki vpliva na ekosistem, je podnebje. Od količine padavin in temperature je namreč odvisno, koliko vode je na voljo v ekosistemu.

V ekosistemu je veliko različnih življenjskih okolij – jezera, ribniki, puščave, gozdovi in oceani. Edino živo bitje, ki nastopa prav v vseh ekosistemih in tudi vpliva nanje, je človek.

Ker vode nikjer v naravi ne najdemo v čistem stanju, saj vsebuje različne snovi, morajo podjetja za oskrbo z vodo pridobljeno vodo naprej prečistiti, da je zdrava in pitna. Vodna telesa z vsakodnevnimi dejavnostmi onesnažujemo ljudje, kakovost vode je zato odvisna od velikosti vodovoda – manjši je vodovod, več je možnosti za mikrobiološko in fekalno onesnaženje.

V Sloveniji mora pitna voda ustrezati zahtevam, določenim v Pravilniku o pitni vodi. Posamezni odseki slovenskih rek so obremenjeni s prevelikimi količinami industrijskih in komunalnih odplak in so zato znatno ali celo čezmerno onesnaženi. Podzemne vode so obremenjene z nitrati in pesticidi, ponekod pa tudi s kloriranimi organskimi topili.

Pri nas imamo razmeroma malo primerov onesnažene vode, v svetu pa je veliko virov vode onesnaženih, tako si povsod ne morete brezskrbno privoščiti pitja vode iz pipe.

V krajih, kjer voda ni neoporečna in lahko uživanje vode povzroči okužbo z bakterijami, virusi in paraziti, ni dovolj le previdnost pri uporabi vode iz pipe za pitje.

Pozorni moramo biti tudi na posredno nevarno vodo. Veš, v katerih primerih se najpogosteje srečamo s takšno vodo?
Pri uživanju pravkar umitega sadja
Pri pitju pijače z ledenimi kockami
Pri odpiranju kupljene steklenice vode
Pri umivanju zob
<< Stran 9
Stran 10
Št. strani: 13
V kmetijstvu porabimo največ zalog sladke vode.
Kmetijstvo in industrija

Kmetijstvo je od vseh gospodarskih dejavnosti daleč največji odjemalec sladkovodnih virov, letno porabi okoli 70 odstotkov svetovne sladke vode. Od tega več kot polovico vode porabimo za živinorejo. Največ se je porabi za pridelavo živalske krme. Od svetovnega letnega pridelka stročnic in žit je skoraj polovica namenjena za krmo živine za pridobivanje mesa in drugih živalskih proizvodov.

Naslednjih 20 odstotkov vode za svoje potrebe porabi industrija. Zanimivi so podatki, koliko vode potrebujemo za izdelavo različnih reči. Za izdelavo enega lista papirja bomo porabili 10 litrov vode, za izdelavo ene bombažne majice 2700 litrov vode, za 1 kg pšenice 1500 litrov, za par kavbojk pa 8000 litrov vode. Izdelava računalnika bo terjala kar 30.000 litrov vode.

Tudi za vsakdanje stvari porabimo veliko vode, seveda v delih sveta, kjer lahko dostopamo do nje. Tako po nekaterih podatkih Evropejec porabi do 200 litrov vode na dan, Haitijec pa 40 litrov.
Od vse vode, ki jo porabimo, je 95 % kemično umažemo z detergenti, s čistilnimi praški ali z belili. Pitna voda takoj po uporabi postane odpadna voda.

Med pomembnimi dejavniki, ki vplivajo na okolje, je ravnanje z odpadnimi vodami. Te skupaj z industrijsko in padavinsko odpadno vodo potujejo iz naših domov, z industrijskih območij, s cestišč in z drugih utrjenih površin v:
v zemljo
v hidroelektrarne
bližnje reke in potoke
v javno kanalizacijo



<< Stran 10
Stran 11
Št. strani: 13
V nekaterih delih sveta so vodni viri zelo onesnaženi.
Pitna voda v revnejših državah

Podatki navajajo, da kar 748 milijonov ljudi na svetu nima dostopa do pitne vode. Ta številka je sicer dokaj manjša, kot je bila še pred nekaj desetletji, ker je človekoljubnim organizacijam v zadnjih 30 letih uspelo zagotoviti dostop do vodnih virov za približno 2,3 milijarde ljudi.

Pomanjkanje dostopa do varnih vodnih virov je lahko za otroke usodno, veliko se jih okuži z boleznimi, ki so posledica onesnažene vode, neustreznih sanitarij in slabih higienskih razmer.

Humanitarne organizacije se proti neustrezni vodi borijo z inovativnimi in cenovno dostopnimi rešitvami, na primer v Bangladešu so s shranjevanjem deževnice zagotovili pitno vodo enemu milijonu ljudi, v Kongu pa so 229 šol opremili s pitno vodo in sanitarijami.

Na številnih območjih morajo po vodo hoditi ženske in deklice, ki bi ta čas lahko preživele v šoli. Prinašanje vode iz več kilometrov oddaljenih virov je vsakodnevno opravilo. Na nevarnih območjih so ženske in deklice izpostavljene nasilju in so pogosto žrtve napadov.

Ponekod je vode dovolj, vendar je vprašljiva njena kakovost. Zaradi nepoučenosti in slabe izobrazbe ljudje ob vodah še vedno odlagajo nesnago in so dragoceni vodni viri videti kot smetišča. Vodni viri se tako spreminjajo v leglo bakterij, ki povzročajo bolezni in vodijo v še večjo bedo ljudi.

Veš, kako se imenuje ena najbolj onesnaženih rek, ki ima sicer nepogrešljivo vlogo v življenju Indijcev?
Misisipi
Ganges
Amazonka
Nil
<< Stran 11
Stran 12
Št. strani: 13
Bravo, uspešno si prispel do cilja učne poti!

Zaupaj nam svoje podatke in se poteguj za nagrado!
Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek



<< Stran 12
Stran 13
Št. strani: 13
Kako ravnamo z vodo

Na sliki so različne vsakodnevne dejavnosti ljudi. Označi, s kakšnim ravnanjem najbolje prispevamo k varčevanju z vodo.
Pod prho si ščetkamo še zobe
Namesto prhe natočimo vodo v kad
Med miljenjem zapremo vodo
Točimo hladno vodo
Vodo pijemo iz plastičnih kozarcev
Kupujemo čim manjše plastenke z vodo
Vsakič ko smo žejni kupimo plastenko z vodo
Plastenko uporabimo večkrat
Uporabimo gnojila za rast
Uporabimo pršilko da se voda iz pipe enakomerno porazdeli
Uporabimo vodo v kateri smo oprali solato
Uporabimo svežo pitno vodo
Med nanašanjem detergenta točimo vodo in spiramo umazanijo
Vodo natočimo v korito namočimo in zdrgnemo posodo in jo nato speremo
Uporabimo več detergenta za hitrejšo razmastitev
Posodo pustimo čim dlje - da se ostanki zasušijo