Pot, ki jo ubira denar

Ko ste bili še majhni in ste na vso silo želeli avtomobilček ali barbiko, so vas starši zagotovo kdaj zavrnili ter vam povedali, da trenutno nimajo denarja za takšne reči. Takrat se vam je zdelo čudno, saj vendar lahko denar dvignejo na bankomatu. Danes že veste, da to ne gre tako in od kod pravzaprav pride denar. A kljub temu morate vedeti, da denar ni zgolj zaslužek in potrošnja. Okoli denarja smo ljudje zavrteli naš svet, in da bomo znali v življenju razporejati denar tako, da nam bo vedno koristil, je dobro o njem izvedeti čim več. Pokukajte v nadaljevanje in se preizkusite v znanju.



Nadaljuj

Naš denar

V filmčku si izvedel nekaj dejstev o našem denarju evru oz. €. Kaj pa vemo na splošno o denarju?
Denar ima ne glede na obliko tri osnovne naloge. Je plačilno sredstvo z vrednostjo, ki ima splošno zaupanje – z vrednostjo, napisano na denarju, se vsi strinjamo. Denar omogoča menjavo. Kot obračunska enota omogoča določanje cen blaga in storitev. Tretja naloga je ohranjanje vrednosti. Denar ima vrednost, ki se ne spreminja iz dneva v dan.

Evroobmočje

Evroobmočje je skupina držav Evropske unije, ki namesto nacionalne valute uporabljajo evro in tako tvorijo monetarno unijo. Za monetarno politiko je odgovorna Evropska centralna banka. Izraz monetaren pomeni denaren. Lahko rečemo na primer monetarni sistem ali pa denarni sistem.
Evro (€) je uradna valuta 19 od skupaj 28 držav članic EU. Andora, Monako, San Marino in Vatikan prav tako uporabljajo evro, čeprav niso članice EU.

Neodvisna Evropska centralna banka nadzoruje monetarne zadeve EU. Njen glavni cilj je ohranjati stabilnost cen. Države EU same pobirajo davke in odločajo o svojem proračunu, vendar zaradi lažjega usklajevanja nacionalnih ukrepov za stabilnost, rast in zaposlovanje upoštevajo skupne predpise o javnih financah.
Davek je praviloma glavna in osnovna oblika državnih prihodkov. Je pomemben vir fiskalnih prihodkov.
Poznamo več vrst obračunavanja davkov. Davek na dodano vrednost oziroma DDV uvrščamo med davke na potrošnjo. Doma imaš zagotovo še kakšen račun za superge ali šolske potrebščine. Tam boš videl obračun DDV. V Sloveniji imamo dve davčni stopnji – osnovno in znižano.

Evrobankovci

Evrobankovci so izdani v sedmih različnih nominalnih vrednostih: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 € in so zakonito plačilno sredstvo v celotnem evroobmočju.
12 zvezd Evropske unije simbolizira dinamiko in harmonijo sodobne Evrope.

Na sprednji strani evrobankovcev so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja. Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in preostalim svetom.

Posamezen evrobankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov:
klasika (bankovec za 5 €)
romanika (bankovec za 10 €)
gotika (bankovec za 20 €)
renesansa (bankovec za 50 €)
barok in rokoko (bankovec za 100 €)
arhitektura železa in stekla (bankovec za 200 €)

Zgodovina bankovcev

Marco Polo, italijanski popotnik in trgovec, je bil eden prvih Evropejcev, ki so prečkali Azijo. Leta 1274 je prispel na Kitajsko, kjer ga je sprejel mongolski vladar Kublaj Kan in ga povabil k raziskovanju te prečudovite dežele.
Ena od zanimivosti je bila vsekakor navada Kitajcev, ki so blago kupovali s papirnatimi lističi. V Evropi so tedaj trgovali s kovanci, Kitajci pa so že od 2. stoletja uporabljali papirnati denar. Imenovali so ga kar »leteči denar«, saj je bil tako tenek in lahek, da ga je iz rok odpihnila že rahla sapica.
Marco Polo je bil navdušen nad tem, kako so na Kitajskem tiskali bankovce s posebnimi bakrenimi tiskarskimi ploščami, proces je bil svečan in zelo uraden. Vsak bankovec je nosil imena in žige uradnikov, zato jih je bilo težko ponarediti.

Danes bankovce, papirnati denar, izdaja osrednja bančna ustanova v posamezni državi, za vso evropsko denarno unijo pa to počne centralna banka v Frankfurtu. Osrednja banka razdeli denar komercialnim bankam, da z njim poslujejo.

Besedni zaklad

V povezavi z denarjem obstaja pravo skladišče besed. Veliko jih že poznate in veliko jih boste še spoznali. Že stari Rimljani so vedeli, da ponavljanje pripomore k učenju in pomnjenju.
Razlage besed poveži z besedami.

Finančni načrt

Denar je del našega vsakdanjika. In bolj ko bomo znali ravnati z njim, boljše nam bo. Načrtovanje je ena od enostavnejših oblik upravljanja z denarjem. Začeti je sicer težko, pa vendar, ko enkrat naredimo načrt in se ga držimo, gre vse bolj gladko.
Ko odraščaš, si bolj ali manj odvisen od svojih staršev. Če imaš žepnino, si na dobri poti k samostojnosti! Zagotovo veš, da je treba zelo dobro premisliti, kako jo boš razporedil. Vedno bolj narašča tudi pritisk številnih podjetij, ki ti prodajajo svoje proizvode. Hkrati te premamijo prijatelji, ki imajo stvari, ki si jih želiš.

Kaj hitro se zgodi, da ti zmanjka denarja za ves seznam želja. Lahko se doma dogovoriš, da boš pri hiši prevzel kakšno dnevno opravilo več v zameno za dodatno plačilo. Vse je stvar dogovora, ki se ga morata držati obe strani. Ali pa prijazno prosiš dedka in babico … :)
A saj veš, ko odrasteš, moraš znati upravljati z lastnim denarjem in kupovati stvari po svojih zmožnostih. Takrat je malo verjetno, da ti bo denar padel z neba, kadarkoli boš kaj potreboval.
Naredi si preprost finančni načrt in spremljaj, kam gre tvoj denar, preveri, kje lahko še privarčuješ, in nato uresniči svoje želje.

Vendar tudi kadar varčujemo, moramo poznati nekaj dejstev. Morda se zdi, da smo privarčevali, ker nismo kupili tistih hudih superg in je zdaj ta denar v našem žepu ali pod žimnico. Pa ni tako enostavno. Obstajajo načini varčevanja, ki (tako kot pri trošenju) spravijo naš denar v obtok. Ko privarčevani denar položimo na varčevalni račun na banki, s tem banki zaupamo, da bo iz tega denarja napravila malo večji znesek. Banka vlaga ta denar v poslovanje in skuša s tem ustvariti dobiček. Del tega dobička nato izplača varčevalcem. Za to so vnaprej določeni pogoji.

Revščina

Ko smo pri denarju, ne smemo mimo posledic pomanjkanja denarja, ki so prisotne povsod po svetu. Stotine ljudi živi v uboštvu, mnogo jih je celo v najbogatejših državah sveta. Naša globalna družba se ne zna spopadati z revščino, zato obstaja povsod okoli nas.
Med razlogi za naraščajočo lakoto in revščino v svetu so tudi konflikti in vojne ter podnebne spremembe. Vojni spopadi in suša na podeželju uničujejo kmetijstvo ter naravne vire za osnovno preživetje najbolj ranljivih prebivalcev. Ljudje so izpostavljeni lakoti oz. negotovi preskrbi s hrano, zato zapuščajo svoje domove.

Močno povečanje števila beguncev in drugih priseljencev, ki vstopajo v EU in zaprosijo za azil, imenujemo evropska begunska kriza (tudi evropska migrantska kriza). Izbruhnila je leta 2015.
Begunci k nam prihajajo v stiski, želijo le zavarovati svoje življenje in življenje svojih otrok in potrebujejo našo pomoč. V evropski državi lahko zaprosijo za mednarodno zaščito, kadar so v matični državi preganjani zaradi svojega političnega prepričanja ali zaradi svoje verske, rasne, narodnostne ali etnične pripadnosti.

Stanje v Sloveniji

Revščina pa ni le po svetu, v Afriki, Siriji, Afganistanu … Revščino srečamo povsod na svetu, tudi v Sloveniji. Za ocenjevanje revščine uporabljamo merilo z imenom prag tveganja revščine. To je letni dohodek, ki je potreben, da si z njim človek kupi osnovne stvari, potrebne za življenje. Torej hrano, streho nad glavo, ogrevanje in zdravstveno oskrbo. Kadar je dohodek posameznika manjši od določenega praga tveganja revščine, razumemo, da nima prav nobenega denarja za stvari, ki niso absolutno nujne. Kar prejme, porabi za golo preživetje.

Leta 2017 je bilo po podatkih Statističnega urada v Sloveniji 268.000 oseb pod pragom tveganja revščine.

Kako si lahko ljudje med seboj pomagamo? Dobrodelnost je lepa čednost in koliko podariš, je odvisno izključno od tebe in tvojih zmožnosti. Poleg denarja lahko prispevaš tudi kaj drugega, na primer igrače, knjige, obleke … Stvari, ki jih ne potrebuješ več, nekomu pridejo še kako prav.
Na svetu obstaja veliko organizacij, ki se ukvarjajo z dobrodelnostjo in ljudi, ki živijo v pomanjkanju, oskrbujejo s hrano, obleko, zdravili in drugimi dobrinami, pomembnimi za preživetje.

Evrokovanci

Sprednja stran evrskih kovancev je pri vseh državah oblikovana enako, zadnja (narodna) stran je namenjena simbolom posamezne države. Slovenski evrokovanci imajo na nacionalni strani upodobljenih 8 različnih motivov, ki simbolno predstavljajo del slovenske zgodovine in kulture. Na vseh kovancih je ob robu 12 zvezd, med njimi pa so razporejene črke besede SLOVENIJA.

Investiraj vase

Pri bankah in drugih ponudnikih lahko investiramo v delnice in obveznice. To je posel, ki prinaša določeno tveganje, vendar se v večini obrestuje. Za nekatere ljudi je investiranje osnovni kruh, kar pomeni, da je to njihov vir preživetja.
Vsak, ki ima denar, lahko investira. Vendar za to bo še čas, ko odrasteš in začneš služiti svoj denar. Tvoja žepnina je bolj kot investiranju namenjena vsakdanjim stroškom in tudi nekaj zabave mora biti!
Vendar za investiranje ni nikoli prezgodaj. Zdaj imaš najboljšo priložnost za investiranje vase. Veš, kako investiraš vase in poskrbiš, da se bo tvoja naložba v prihodnosti obrestovala? Z vsrkavanjem znanja. Več veš, boljše se lahko odločaš in tudi spoznaš različne ljudi, ki ti pomagajo na poti do tvojih uspehov.

Še nikoli doslej mladi niso imeli takšnega dostopa do informacij, niso vedeli toliko o poslovanju in denarju, kot danes veste vi. Prav tako ni bilo toliko spodbud, da bi kaj storili, na primer uresničili kakšno svojo idejo. Mladi najbolje veste in razumete, kakšna bo videti prihodnost in kaj boste potrebovali. Zato se ne bojte svojih zamisli, pač pa iščite poti, kako bi jih uresničili.

Poglej video o izumih mladega slovenskega izumitelja.