REVOLUCIJA V MEDICINI - CEPIVA
Št. strani: 14
REVOLUCIJA V MEDICINI - CEPIVA
(e-učna pot)
September 2019
Pozdravljeni!
Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ
Predvideni čas reševanja 10-20 min
Učni cilji: Odkrivamo dosežke v medicini
Avtor učne poti Rebeka Tomšič
Avtor tiskane izdaje v reviji PIL Denis Baš
<< Stran 1
Stran 2
Št. strani: 14
Tokrat bomo govorili o cepljenju kot o varnem in učinkovitem načinu zaščite pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. S cepljenjem se vsako leto reši milijone življenj in ljudem prizanese trpljenje zaradi dolgoročnih posledic, ki jih bolezni prinašajo. Preden so uvedli rutinsko cepljenje otrok, so bile nalezljive bolezni glavni vzrok smrti po vsem svetu, s cepljenjem pa nam je z leti uspelo številne nalezljive bolezni omejiti ali povsem izkoreniniti.
Že res, da vbrizganje cepiva ni prav nič prijetna izkušnja. In morda te zanima, kaj je tista tekočina v injekciji, ki ti jo bodo vbrizgali v roko. Je že prav tako, da smo zvedavi, in pravico imamo vedeti, kaj se dogaja z našim telesom. Zato le brž preberi vse o cepljenju v tiskani Veseli šoli v Pilu, s klikom na gumb naprej pa reši še učno pot.
Že res, da vbrizganje cepiva ni prav nič prijetna izkušnja. In morda te zanima, kaj je tista tekočina v injekciji, ki ti jo bodo vbrizgali v roko. Je že prav tako, da smo zvedavi, in pravico imamo vedeti, kaj se dogaja z našim telesom. Zato le brž preberi vse o cepljenju v tiskani Veseli šoli v Pilu, s klikom na gumb naprej pa reši še učno pot.
<< Stran 2
Stran 3
Št. strani: 14
Ukrepi proti nalezljivim boleznim
Danes, ko število prebivalcev Zemlje vztrajno narašča in smo priča globalizaciji, ki več ljudem omogoča preseljevanje in potovanja, smo še bolj izpostavljeni tveganjem za širjenje nalezljivih bolezni. Da bi zajezili pohod nalezljivih bolezni, so bili že v preteklosti pomembni številni ukrepi. Uvedba obveznega cepljenja, nadzor nad pitno vodo, urejene odplake in ukrepi za varnost živil so pripomogli, da nalezljive bolezni niso več med poglavitnimi vzroki umrljivosti pri nas in drugih deželah razvitega sveta.
Danes, ko število prebivalcev Zemlje vztrajno narašča in smo priča globalizaciji, ki več ljudem omogoča preseljevanje in potovanja, smo še bolj izpostavljeni tveganjem za širjenje nalezljivih bolezni. Da bi zajezili pohod nalezljivih bolezni, so bili že v preteklosti pomembni številni ukrepi. Uvedba obveznega cepljenja, nadzor nad pitno vodo, urejene odplake in ukrepi za varnost živil so pripomogli, da nalezljive bolezni niso več med poglavitnimi vzroki umrljivosti pri nas in drugih deželah razvitega sveta.
<< Stran 3
Stran 4
Št. strani: 14
<< Stran 4
Stran 5
Št. strani: 14
Kolektivna zaščita
Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, bi lahko manjše število necepljenih ljudi povzročilo njihovo vrnitev, kot se v zadnjih letih dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo z velikim številom zbolelih za ošpicami in njihovimi posledicami. S cepljenjem pa ne zaščitimo le sebe, ampak proti nalezljivim boleznim posredno zaščitimo tudi druge. S tako imenovano kolektivno zaščito zaustavimo širjenje nalezljivih bolezni.
In zakaj je kolektivno cepljenje tako pomembno? Posebno pomembno je za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem) ne morejo biti cepljeni.
V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se z lahkoto širi, se prenaša kapljično in je v deželah v razvoju pomemben vzrok smrti pri otrocih, starih od enega do pet let. Ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. V Sloveniji uporabljamo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki vsebuje živ, oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk.
Čeprav so trenutno nekatere nalezljive bolezni v Sloveniji zelo redke ali se sploh ne pojavljajo, bi lahko manjše število necepljenih ljudi povzročilo njihovo vrnitev, kot se v zadnjih letih dogaja v nekaterih evropskih državah, kjer se srečujejo z velikim številom zbolelih za ošpicami in njihovimi posledicami. S cepljenjem pa ne zaščitimo le sebe, ampak proti nalezljivim boleznim posredno zaščitimo tudi druge. S tako imenovano kolektivno zaščito zaustavimo širjenje nalezljivih bolezni.
In zakaj je kolektivno cepljenje tako pomembno? Posebno pomembno je za tiste, ki zaradi zdravstvenih razlogov (na primer osnovne bolezni, ki je nezdružljiva s cepljenjem) ne morejo biti cepljeni.
V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen, ki se z lahkoto širi, se prenaša kapljično in je v deželah v razvoju pomemben vzrok smrti pri otrocih, starih od enega do pet let. Ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. V Sloveniji uporabljamo kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR), ki vsebuje živ, oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk.
Za ošpice ni zdravila, zdravljenje poteka simptomatsko, učinkovita zaščita proti virusu je le cepljenje. Virus razen človeka nima drugega gostitelja, zunaj telesa ne more preživeti dolgo, poleg tega pa se z njim ne more okužiti nihče, ki je bil cepljen ali pa:
je bolezen že prebolel.
ima močan obrambni sistem.
je starejši od 8 let.
ima krvno skupino A.
<< Stran 5
Stran 6
Št. strani: 14
Povzročitelji bolezni
Prve, najenostavnejše oblike življenja so se pojavile na Zemlji pred vsaj tremi milijardami let. Ljudje z njimi sobivamo od nekdaj in smo ves čas v stiku z njimi. To je skupina mikroorganizmov, ki vključuje množico mikroskopskih organizmov. Poglej svojo dlan, in če nisi ravnokar prišel z igrišča, najverjetneje ne vidiš nič posebnega, a tvoja dlan je pravzaprav dom 6 milijardam drobnih bitij. V prebavilih in črevesju jih je še več, saj je njihova skupna teža pri odraslem človeku okoli 2 kg. Tam so še posebno pomembni. Večina teh mikroorganizmov je dobrih in v telesu ustvarjajo snovi, ki so bistvene za dobro zdravje in življenje.
Včasih pa se zgodi, da mikrobi, ki so že v telesu, na njegovi površini ali vanj zaidejo, izzovejo bolezen. Našemu obrambnemu sistemu velikokrat uspe, da nas ubrani pred povzročitelji bolezni ali jih uniči. Če so mikrobi preveč agresivni ali je njihovo število zelo povečano, lahko premagajo naše obrambne mehanizme in pojavijo se bolezenski znaki.
Povzročitelji bolezni v našem telesu so poleg bakterij (bakterijska okužba) lahko tudi virusi (virusna okužba) in redkeje glive (glivična okužba).
Bakterije lahko povzročijo bolezenske težave tudi, kadar naše obrambne sposobnosti oslabijo. Vdor mikroorganizmov v telo in njihovo razmnoževanje, ki mu lahko sledijo klinični bolezenski znaki, imenujemo okužba ali infekcija. Med najpogostejše bakterijske okužbe spadata angina in pljučnica. Ob pojavu bolezni si v boju proti bakterijam pomagamo z antibiotiki.
Različne vrste okužb lahko povzročajo tudi virusi. Za bolezenske znake gripe ali prehlada so odgovorni prav virusi. Pri virusni okužbi antibiotik ne pomaga, zato ga zdravnik ne bo predpisal.
Prve, najenostavnejše oblike življenja so se pojavile na Zemlji pred vsaj tremi milijardami let. Ljudje z njimi sobivamo od nekdaj in smo ves čas v stiku z njimi. To je skupina mikroorganizmov, ki vključuje množico mikroskopskih organizmov. Poglej svojo dlan, in če nisi ravnokar prišel z igrišča, najverjetneje ne vidiš nič posebnega, a tvoja dlan je pravzaprav dom 6 milijardam drobnih bitij. V prebavilih in črevesju jih je še več, saj je njihova skupna teža pri odraslem človeku okoli 2 kg. Tam so še posebno pomembni. Večina teh mikroorganizmov je dobrih in v telesu ustvarjajo snovi, ki so bistvene za dobro zdravje in življenje.
Včasih pa se zgodi, da mikrobi, ki so že v telesu, na njegovi površini ali vanj zaidejo, izzovejo bolezen. Našemu obrambnemu sistemu velikokrat uspe, da nas ubrani pred povzročitelji bolezni ali jih uniči. Če so mikrobi preveč agresivni ali je njihovo število zelo povečano, lahko premagajo naše obrambne mehanizme in pojavijo se bolezenski znaki.
Povzročitelji bolezni v našem telesu so poleg bakterij (bakterijska okužba) lahko tudi virusi (virusna okužba) in redkeje glive (glivična okužba).
Bakterije lahko povzročijo bolezenske težave tudi, kadar naše obrambne sposobnosti oslabijo. Vdor mikroorganizmov v telo in njihovo razmnoževanje, ki mu lahko sledijo klinični bolezenski znaki, imenujemo okužba ali infekcija. Med najpogostejše bakterijske okužbe spadata angina in pljučnica. Ob pojavu bolezni si v boju proti bakterijam pomagamo z antibiotiki.
Različne vrste okužb lahko povzročajo tudi virusi. Za bolezenske znake gripe ali prehlada so odgovorni prav virusi. Pri virusni okužbi antibiotik ne pomaga, zato ga zdravnik ne bo predpisal.
Če smo se okužili z virusom, torej ni zdravila, kljub vsemu pa lahko blažimo posledice; tako zdravljenje imenujemo:
preventivno
kurativno
posledično
simptomatsko
<< Stran 6
Stran 7
Št. strani: 14
Bolezen nečistih rok
Redno umivanje rok nas ščiti pred številnimi boleznimi. Umivanje rok je del osnovne higiene in mora postati navada, ki jo prevzamemo že zelo zgodaj v otroštvu.
Čez dan se na rokah zberejo mikroorganizmi različnega izvora od neposrednih stikov z drugimi ljudmi, s hišnimi ljubljenčki in z različnimi premeti, kot so kljuke vrat, razni izdelki, ki jih kupimo v trgovinah, denar … Pomislite samo, koliko rok na dan prime en sam bankovec.
Če rok ne umivamo dovolj pogosto, lahko mikroorganizme, ki jih naberemo spotoma, vnesemo v telo z dotikanjem oči, nosu, ust ali svežih ranic in se tako okužimo.
Številne nalezljive bolezni, kot so gripa, navadni prehlad ali driska, se z osebe na osebo največkrat prenašajo z nečistimi rokami. Ker proti prehladu še ni zdravila, ampak ga zdravijo simptomatsko oziroma blažijo njegove simptome, je umivanje rok ena od oblik obrambe pred virusi, ki povzročajo nadležne težave pri prehladu.
Poleg vnašanja mikroorganizmov v telo z rokami se lahko okužbe prenesejo še na druge načine. Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Govorimo o kapljičnem prenosu okužbe.
Redno umivanje rok nas ščiti pred številnimi boleznimi. Umivanje rok je del osnovne higiene in mora postati navada, ki jo prevzamemo že zelo zgodaj v otroštvu.
Čez dan se na rokah zberejo mikroorganizmi različnega izvora od neposrednih stikov z drugimi ljudmi, s hišnimi ljubljenčki in z različnimi premeti, kot so kljuke vrat, razni izdelki, ki jih kupimo v trgovinah, denar … Pomislite samo, koliko rok na dan prime en sam bankovec.
Če rok ne umivamo dovolj pogosto, lahko mikroorganizme, ki jih naberemo spotoma, vnesemo v telo z dotikanjem oči, nosu, ust ali svežih ranic in se tako okužimo.
Številne nalezljive bolezni, kot so gripa, navadni prehlad ali driska, se z osebe na osebo največkrat prenašajo z nečistimi rokami. Ker proti prehladu še ni zdravila, ampak ga zdravijo simptomatsko oziroma blažijo njegove simptome, je umivanje rok ena od oblik obrambe pred virusi, ki povzročajo nadležne težave pri prehladu.
Poleg vnašanja mikroorganizmov v telo z rokami se lahko okužbe prenesejo še na druge načine. Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal obolelega z gripo. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Govorimo o kapljičnem prenosu okužbe.
Katere bolezni se prenašajo z nečistimi rokami:
nalezljive črevesne bolezni
nalezljiva zlatenica
povzročitelji bronhitisa
prehlad
malarija
gripa
<< Stran 7
Stran 8
Št. strani: 14
Ščit v našem telesu
Naše telo ima nešteto ščitov pred mikroorganizmi, ki skušajo neopazno zavladati našemu organizmu. Ti mikroorganizmi so virusi, bakterije ali glivice, ki jih poznamo tudi pod imenom patogeni mikrobi.
Patogeni mikrobi, ki bodo hoteli vstopiti v telo in povzročiti okužbo, bodo morali premagati veliko ovir. Najprej jih bo poskušala ustaviti zunanja stena kože oziroma želodčna kislina, če v telo prihajajo po prebavnem traktu. Nos, usta in oči imajo posebna varovala, ki mikrobov ne spustijo kar tako skozi. Slina in solze namreč vsebujejo protibakterijske encime, ki uničijo patogene mikrobe.
Tisti najbolj vztrajni bodo morali še vedno skozi sluz prebavil, ki jih lahko ujame in izloči. V črevesju je 70 % telesne zaloge imunskih celic, ki poiščejo in uničijo patogene mikrobe, ki jim je uspelo vdreti v telo skozi usta in želodec.
Vsi patogeni mikrobi, ki pridejo v kri iz prebavil, morajo na svoji poti skozi jetra, kjer se morajo spet spopasti z imunskimi celicami.
Vsi patogeni mikrobi, ki pridejo v kri iz prebavil, morajo na svoji poti skozi največji notranji organ v človeškem telesu, kjer se morajo spet spopasti z imunskimi celicami.
Naše telo ima nešteto ščitov pred mikroorganizmi, ki skušajo neopazno zavladati našemu organizmu. Ti mikroorganizmi so virusi, bakterije ali glivice, ki jih poznamo tudi pod imenom patogeni mikrobi.
Patogeni mikrobi, ki bodo hoteli vstopiti v telo in povzročiti okužbo, bodo morali premagati veliko ovir. Najprej jih bo poskušala ustaviti zunanja stena kože oziroma želodčna kislina, če v telo prihajajo po prebavnem traktu. Nos, usta in oči imajo posebna varovala, ki mikrobov ne spustijo kar tako skozi. Slina in solze namreč vsebujejo protibakterijske encime, ki uničijo patogene mikrobe.
Tisti najbolj vztrajni bodo morali še vedno skozi sluz prebavil, ki jih lahko ujame in izloči. V črevesju je 70 % telesne zaloge imunskih celic, ki poiščejo in uničijo patogene mikrobe, ki jim je uspelo vdreti v telo skozi usta in želodec.
Vsi patogeni mikrobi, ki pridejo v kri iz prebavil, morajo na svoji poti skozi jetra, kjer se morajo spet spopasti z imunskimi celicami.
Vsi patogeni mikrobi, ki pridejo v kri iz prebavil, morajo na svoji poti skozi največji notranji organ v človeškem telesu, kjer se morajo spet spopasti z imunskimi celicami.
Kateri organ je to?
jetra
tanko črevo
srce
pljuča
<< Stran 8
Stran 9
Št. strani: 14
Prva obramba
V črevesju odraslega človeka prebiva približno sto tisoč milijard bakterij, ki tehtajo okoli 2 do 3 kilograme. Vseh skupaj je najmanj 10-krat več kot vseh človeških celic v našem telesu. Za skupnost črevesnih bakterij uporabljamo izraz »črevesna flora« oziroma bolj pravilno »črevesna mikrobiota«, saj bakterije niso rastline.
Če sestava črevesne mikrobiote ni v ravnovesju, lahko nastanejo številne imunsko posredovane bolezni. Vsak človek ima zelo edinstveno sestavo mikrobiote, zato je raziskovanje in posploševanje vpliva črevesnih bakterij na zdravje in bolezen izredno težavno. Ker tako ni preprostega recepta za vzdrževanje črevesne mikrobiote, je dobro, da vsak posameznik pri sebi prepoznava znake porušenega ravnovesja in čim prej ukrepa.
Ker je zdravo črevesje prva obrambna linija pred različnimi virusi in bakterijami, je pomembno, da se v našem črevesju naselijo mikroorganizmi, ki dobro vplivajo na naše zdravje. K temu bodo prispevali probiotiki. Dobro je, da te mikroorganizme, ki prispevajo k nastanku zdrave črevesne mikrobiote, s hrano redno vnašamo v naše telo.
Če bomo s prehrano želeli v svoje telo vnesti čim več probiotikov, bomo za svoj obrok izbrali na primer kislo zelje, kefir in jogurt.
Za pospešeno rast, razmnoževanje in aktivnost koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, tistih, ki so že tam, in tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem, pa je pomemben tudi vnos hrane zanje.
V črevesju odraslega človeka prebiva približno sto tisoč milijard bakterij, ki tehtajo okoli 2 do 3 kilograme. Vseh skupaj je najmanj 10-krat več kot vseh človeških celic v našem telesu. Za skupnost črevesnih bakterij uporabljamo izraz »črevesna flora« oziroma bolj pravilno »črevesna mikrobiota«, saj bakterije niso rastline.
Če sestava črevesne mikrobiote ni v ravnovesju, lahko nastanejo številne imunsko posredovane bolezni. Vsak človek ima zelo edinstveno sestavo mikrobiote, zato je raziskovanje in posploševanje vpliva črevesnih bakterij na zdravje in bolezen izredno težavno. Ker tako ni preprostega recepta za vzdrževanje črevesne mikrobiote, je dobro, da vsak posameznik pri sebi prepoznava znake porušenega ravnovesja in čim prej ukrepa.
Ker je zdravo črevesje prva obrambna linija pred različnimi virusi in bakterijami, je pomembno, da se v našem črevesju naselijo mikroorganizmi, ki dobro vplivajo na naše zdravje. K temu bodo prispevali probiotiki. Dobro je, da te mikroorganizme, ki prispevajo k nastanku zdrave črevesne mikrobiote, s hrano redno vnašamo v naše telo.
Če bomo s prehrano želeli v svoje telo vnesti čim več probiotikov, bomo za svoj obrok izbrali na primer kislo zelje, kefir in jogurt.
Za pospešeno rast, razmnoževanje in aktivnost koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, tistih, ki so že tam, in tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem, pa je pomemben tudi vnos hrane zanje.
Vlaknine so hrana za naše dobre črevesne mikroorganizme, imenujemo jih:
antibiotiki
prebiotiki
dietetiki
anestetiki
<< Stran 9
Stran 10
Št. strani: 14
Imunski sistem
Imunski sistem je obrambni mehanizem telesa. Lahko bi rekli, da je to vojska, ki ščiti telo pred mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Vojaki imunskega sistema so različne vrste belih krvničk, ki nastajajo v kostnem mozgu.
Imunski sistem, ki deluje učinkovito, je v stalni pripravljenosti za zaščito pred okužbami in napadi mikrobov vseh vrst.
Imunski sistem se aktivira, ko poškodovane celice kličejo na pomoč – sproščajo snovi, ki privlačijo imunske celice. Te pridejo na pomoč in prepoznajo patogene mikrobe kot organizme, ki so telesu škodljivi, pokličejo še dodatne vojake, ki poskušajo uničiti patogene mikrobe. Znaki takega napada so povečana temperatura, utrujenost, otekle in boleče bezgavke ter izcedek iz nosu.
Če tvoj imunski sistem deluje dobro, se mikrobov z lahkoto znebiš in znaki, kot je povišana temperatura, ne bodo trajali dolgo.
Imunski sistem lahko ustvari protitelesa za patogene mikrobe. Protitelesa so kot policijske lisice, ki škodljivca zadržijo in omogočijo pripravljenim vojakom, da ga najdejo ter uničijo. Protitelesa ostanejo v sistemu, če bi se isti mikrobi spet pojavili.
Poznamo dva tipa obrambnega mehanizma: prirojene in pridobljene. Prirojeni obrambni mehanizmi so neodvisni od tarče, proti kateri so usmerjeni, pridobljeni pa se razvijejo za vsako tarčo (tujka) posebej.
Imunski sistem je obrambni mehanizem telesa. Lahko bi rekli, da je to vojska, ki ščiti telo pred mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Vojaki imunskega sistema so različne vrste belih krvničk, ki nastajajo v kostnem mozgu.
Imunski sistem, ki deluje učinkovito, je v stalni pripravljenosti za zaščito pred okužbami in napadi mikrobov vseh vrst.
Imunski sistem se aktivira, ko poškodovane celice kličejo na pomoč – sproščajo snovi, ki privlačijo imunske celice. Te pridejo na pomoč in prepoznajo patogene mikrobe kot organizme, ki so telesu škodljivi, pokličejo še dodatne vojake, ki poskušajo uničiti patogene mikrobe. Znaki takega napada so povečana temperatura, utrujenost, otekle in boleče bezgavke ter izcedek iz nosu.
Če tvoj imunski sistem deluje dobro, se mikrobov z lahkoto znebiš in znaki, kot je povišana temperatura, ne bodo trajali dolgo.
Imunski sistem lahko ustvari protitelesa za patogene mikrobe. Protitelesa so kot policijske lisice, ki škodljivca zadržijo in omogočijo pripravljenim vojakom, da ga najdejo ter uničijo. Protitelesa ostanejo v sistemu, če bi se isti mikrobi spet pojavili.
Poznamo dva tipa obrambnega mehanizma: prirojene in pridobljene. Prirojeni obrambni mehanizmi so neodvisni od tarče, proti kateri so usmerjeni, pridobljeni pa se razvijejo za vsako tarčo (tujka) posebej.
Kaj je ključno za delovanje pridobljenega obrambnega mehanizma?
delovanje jeter
sluznice
limfociti B in T
cepivo
<< Stran 10
Stran 11
Št. strani: 14
Kako deluje cepivo
S cepivi na kontroliran način posnemamo naravno okužbo – brez njenih patogenih posledic. Tako se izrabi zmožnost našega imunskega sistema, ki ob vdoru tujka v organizem spodbudi celice, da izdelajo zaščito. Cepljenje torej izzove imunski sistem, da pripravi protitelesa. Ta bodo v organizmu ostala dlje časa in nas zaščitila ob morebitnem stiku z mikroorganizmi, ki povzročajo hude nalezljive in celo neozdravljive bolezni.
Preden se cepiva začnejo uporabljati, znanstveniki opravijo številne raziskave, ki potrjujejo varnost in učinkovitost cepiva. Učinkovitost in morebitne neželene učinke je treba spremljati tudi po tem, ko so cepiva že v uporabi. Kadar se neželeni učinki pojavijo, jih je treba pojasniti oziroma ugotoviti morebitno vzročno povezavo s cepljenjem. Številne raziskave kažejo, da je cepljenje kljub redkim neželenim učinkom najvarnejši način za preprečevanje nalezljivih bolezni.
Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni.
Pri nas so otroci najprej cepljeni s kombiniranim 5-valentnim cepivom, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in okužbami s hemofilusom influence tipa b.
Kasneje so otroci cepljeni še s kombiniranim 3-valentnim cepivom, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami.
V hladnejših mesecih je zaradi zmanjšane odpornosti veliko virusnih okužb, k temu dodatno prispeva še večinoma enostaven kapljični prenos bolezni (pri kašljanju in kihanju) med ljudmi. Da bi se zaščitili pred akutno virusno boleznijo dihal, ki se zelo hitro širi, se lahko ljudje prostovoljno cepijo.
S cepivi na kontroliran način posnemamo naravno okužbo – brez njenih patogenih posledic. Tako se izrabi zmožnost našega imunskega sistema, ki ob vdoru tujka v organizem spodbudi celice, da izdelajo zaščito. Cepljenje torej izzove imunski sistem, da pripravi protitelesa. Ta bodo v organizmu ostala dlje časa in nas zaščitila ob morebitnem stiku z mikroorganizmi, ki povzročajo hude nalezljive in celo neozdravljive bolezni.
Preden se cepiva začnejo uporabljati, znanstveniki opravijo številne raziskave, ki potrjujejo varnost in učinkovitost cepiva. Učinkovitost in morebitne neželene učinke je treba spremljati tudi po tem, ko so cepiva že v uporabi. Kadar se neželeni učinki pojavijo, jih je treba pojasniti oziroma ugotoviti morebitno vzročno povezavo s cepljenjem. Številne raziskave kažejo, da je cepljenje kljub redkim neželenim učinkom najvarnejši način za preprečevanje nalezljivih bolezni.
Cepiva ne morejo povzročiti bolezni, ampak le spodbudijo imunski sistem, da izdela zaščitna protitelesa proti povzročitelju nalezljive bolezni.
Pri nas so otroci najprej cepljeni s kombiniranim 5-valentnim cepivom, ki ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo in okužbami s hemofilusom influence tipa b.
Kasneje so otroci cepljeni še s kombiniranim 3-valentnim cepivom, ki ščiti pred ošpicami, mumpsom in rdečkami.
V hladnejših mesecih je zaradi zmanjšane odpornosti veliko virusnih okužb, k temu dodatno prispeva še večinoma enostaven kapljični prenos bolezni (pri kašljanju in kihanju) med ljudmi. Da bi se zaščitili pred akutno virusno boleznijo dihal, ki se zelo hitro širi, se lahko ljudje prostovoljno cepijo.
Kako se imenuje virusna okužba, proti kateri se lahko cepimo?
prehlad
angina
hepatitis A
gripa
herpes
<< Stran 11
Stran 12
Št. strani: 14
Cepljenja pred potovanji
O državi, v katero potujemo, moramo pred potovanjem pridobiti čim več informacij. Spremljati moramo opozorila in napotke Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, ki vsebujejo informacije o varnosti potovanj, si urediti potovalne dokumente in vizume ter ustrezno zdravstveno zavarovanje in cepljenja.
Cepljenje proti nalezljivim boleznim je, poleg zaščite z zdravili pred malarijo, najpomembnejši ukrep, s katerim se zavarujemo proti nekaterim okužbam na potovanju. Priporočljivo je, da potniki vsaj en mesec pred začetkom potovanja v tujino obiščejo ambulanto za potnike.
Običajno so priporočljiva cepljenja proti davici in tetanusu, gripi, hepatititisu A in B, klopnemu meningoencefalitisu in steklini ter meningokoknim okužbam.
Tveganje za ugrize (psov, mačk, opic, netopirjev in drugih sesalcev) obstaja v večjem delu sveta. V primeru ugriza živali je treba rano takoj umiti z milnico in nato izprati pod čisto tekočo vodo, jo pokriti s sterilno gazo in poviti s povojem. Čim hitreje moramo opraviti tudi cepljenje proti steklini (če ga še nismo), ki je sestavljeno iz več odmerkov.
O državi, v katero potujemo, moramo pred potovanjem pridobiti čim več informacij. Spremljati moramo opozorila in napotke Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, ki vsebujejo informacije o varnosti potovanj, si urediti potovalne dokumente in vizume ter ustrezno zdravstveno zavarovanje in cepljenja.
Cepljenje proti nalezljivim boleznim je, poleg zaščite z zdravili pred malarijo, najpomembnejši ukrep, s katerim se zavarujemo proti nekaterim okužbam na potovanju. Priporočljivo je, da potniki vsaj en mesec pred začetkom potovanja v tujino obiščejo ambulanto za potnike.
Običajno so priporočljiva cepljenja proti davici in tetanusu, gripi, hepatititisu A in B, klopnemu meningoencefalitisu in steklini ter meningokoknim okužbam.
Tveganje za ugrize (psov, mačk, opic, netopirjev in drugih sesalcev) obstaja v večjem delu sveta. V primeru ugriza živali je treba rano takoj umiti z milnico in nato izprati pod čisto tekočo vodo, jo pokriti s sterilno gazo in poviti s povojem. Čim hitreje moramo opraviti tudi cepljenje proti steklini (če ga še nismo), ki je sestavljeno iz več odmerkov.
Na katerih dveh celinah je največ pojavov okužbe s steklino pri človeku?
Afrika in Azija
Antarktika in Amerika
Azija in Avstralija
Amerika in Evropa
<< Stran 12
Stran 13
Št. strani: 14
Cepljenje živali
Tako kot pri ljudeh je tudi pri psih pomembno cepljenje proti nalezljivim boleznim.
Cepimo lahko tudi živali. Največkrat cepimo pse in mačke s kombiniranim cepivom proti kužnim boleznim. Pasje kombinirano cepivo vsebuje oslabljene viruse pasje kuge, parvoviroze, kužnega hepatitisa, kužnega kašlja, obstaja pa tudi cepivo za pse proti boreliji, ki jo prenašajo klopi. Mačje cepivo vsebuje oslabljen virus mačje kuge, kalicivirus in herpesvirus, obstaja pa tudi cepivo proti mačji levkozi.
Cepljenje psov proti steklini je v Sloveniji obvezno. Steklina je virusna bolezen sesalcev, ki se skoraj vedno konča s smrtjo. Zbolijo lahko vse vrste sesalcev, tudi človek. Prenaša se z ugrizom okužene živali, saj se virus izloča s slino. V organizem lahko vstopi tudi čez poškodovano kožo ali sluznico. Inkubacijska doba je po navadi dolga od 2 do 3 mesece, lahko pa traja tudi več let.
Gozdno steklino prenašajo divje živali, v našem okolju so to zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje ...
Mestno (urbano) steklino prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo se lahko tudi druge živali: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko pa tudi perutnina.
V Sloveniji sicer stekline pri ljudeh ne poznamo že več kot pet desetletij, vendar prisotnost virusa pri živalih pomeni stalno ogroženost tudi za ljudi.
Tako kot pri ljudeh je tudi pri psih pomembno cepljenje proti nalezljivim boleznim.
Cepimo lahko tudi živali. Največkrat cepimo pse in mačke s kombiniranim cepivom proti kužnim boleznim. Pasje kombinirano cepivo vsebuje oslabljene viruse pasje kuge, parvoviroze, kužnega hepatitisa, kužnega kašlja, obstaja pa tudi cepivo za pse proti boreliji, ki jo prenašajo klopi. Mačje cepivo vsebuje oslabljen virus mačje kuge, kalicivirus in herpesvirus, obstaja pa tudi cepivo proti mačji levkozi.
Cepljenje psov proti steklini je v Sloveniji obvezno. Steklina je virusna bolezen sesalcev, ki se skoraj vedno konča s smrtjo. Zbolijo lahko vse vrste sesalcev, tudi človek. Prenaša se z ugrizom okužene živali, saj se virus izloča s slino. V organizem lahko vstopi tudi čez poškodovano kožo ali sluznico. Inkubacijska doba je po navadi dolga od 2 do 3 mesece, lahko pa traja tudi več let.
Gozdno steklino prenašajo divje živali, v našem okolju so to zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, divje svinje ...
Mestno (urbano) steklino prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke. Okužijo se lahko tudi druge živali: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko pa tudi perutnina.
V Sloveniji sicer stekline pri ljudeh ne poznamo že več kot pet desetletij, vendar prisotnost virusa pri živalih pomeni stalno ogroženost tudi za ljudi.
Steklino povzroča virus, ki prizadene:
osrednji živčni sistem
srce in ožilje
čutila
jetra
<< Stran 13
Stran 14
Št. strani: 14
Zaupaj nam svoje podatke in se poteguj za knjižno nagrado.
Ime: * | |
Priimek: * | |
E-mail: * | |
Osnovna šola: | |
Razred: | |
* obvezen podatek