Slikarstvo na Slovenskem

»Slikanje je le drugačen način pisanja dnevnika.«
Pablo Picasso

Za Pabla Picassa ste gotovo že slišali. Pa tudi veste, po čem je tako znan. Po svojih slikah, kajne? Gospod Picasso je bil španskega rodu, zato tokrat ne bomo govorili o njem. Decembra bomo pri Veseli šoli spoznavali slikarstvo na naših tleh.

Koliko slovenskih slikarjev in njihovih slik lahko zdajle našteješ, ne da bi kam pokukal?

Zakaj bi jih pa sploh moral poznati? No, eden od razlogov bi lahko bil, da si velik ljubitelj umetnosti in te bo poklicna pot morda peljala v umetniško smer. Po drugi strani pa z osnovnim poznavanjem področij umetnostne zgodovine spoznavamo našo kulturno dediščino, nacionalno kulturno identiteto in razumemo vpetost slovenske umetnosti v evropski in svetovni prostor. Morda je še bolj razumljivo, če rečemo, da je imela kultura v preteklosti eno ključnih vlog pri oblikovanju slovenskega naroda in slovenske države.

Spoznajmo del te kulture, ki je naš velik ponos. To je slikarstvo.

Nadaljuj

Poglej kratek video o zbirki slik v Narodni galeriji.



Nadaljuj

Slikarska dela v Narodni galeriji Slovenije

V videu si videl kar nekaj slikarskih del, ki so na ogled v Narodni galeriji Slovenije.
Narodna galerija je prava zakladnica slovenske likovne umetnosti preteklih obdobij. Srce galerije je stalna zbirka, ki danes vključuje več kot 600 umetnin od srednjega veka do konca 20. stoletja. Umetnine so v stalni zbirki razstavljene po časovnem zaporedju. V dvoranah so tako predstavljena posamezna slogovna obdobja oz. umetnostne smeri: gotika, barok, bidermajer, romantika, realizem, impresionizem …

Gotika

Gotika ali gotski slog je evropski umetnostni slog. Začel se je v 12. stoletju v Franciji. V gotiki so se močno razvile vse vrste umetnosti, poleg večjih, kot so arhitektura, kiparstvo, slikarstvo in steklarstvo, še manjše in manj znane umetnosti, kot so zlatarstvo, miniature, oblikovanje slonovine, tkanje …
Slike so v tem obdobju slikarjem naročali pomembnejši meščani. Upodobitve izražajo močna verska čustva (ponižnost, kesanje, pravičnost, skromnost). Značilne so vitke, usločene drže oseb, bogata oblačila in razkošno okolje.
V Sloveniji so v gotskem slikarstvu zelo pomembne freske, s katerimi so poslikali številne cerkve.

Freska je oblika slikarstva, pri kateri se barve nanesejo na svež omet. V vodi topne barve se z ometom zlijejo in tako slika ostane na zidu. Fresko navadno slikamo na velike površine.

Renesansa

Renesansa se je kot umetniški slog pojavila v 14. stoletju v bogatih mestnih državah na italijanskem polotoku. Beseda RENESANSA pomeni preporod – čas, ko je oživela kultura antične Grčije in Rima – preporod antike.

Podobno kot zdaj pišemo o renesansi, bodo nekoč pisali o informacijski dobi, v kateri živimo zdaj; v naše vsakdanje življenje je vnesla veliko nenadnih sprememb. Tudi renesansa je prinesla svežino in novosti v življenje, ki je do takrat potekalo po fevdalni miselnosti in se ravnalo le po »božji milosti«.

Takrat se je pojavila zelo pomembna iznajdba, to je knjižni tisk s premičnimi črkami, ki je približal branje knjig širšemu krogu ljudi. Pred tem so lahko brali le cerkveni veljaki in redki izobraženci, ki so znali latinski jezik. Renesančni humanisti so zdaj lahko brali knjige pomembnih antičnih mislecev in širili napredne misli.

V ospredje na mesto Boga pride človek, njegova duša, telo in razum. V umetnosti pride do natančnih prikazov človeškega telesa in narave.

Bidermajer

Morda si kdaj slišal babico ali prababico reči: »To je bidermajer.« Pri tem je gledala v šopek rož ali v stol, mizo oziroma drug kos pohištva.

Kaj pravzaprav to pomeni? To pomeni, da so slogovne ali oblikovne značilnosti predmeta iz obdobja, ki ga imenujemo bidermajer, ali spominjajo na to obdobje.

Spoznali smo že, da je imelo vsako obdobje svoje značilnosti. Bidermajersko slikarstvo slika realne podobe vsakodnevnega življenja, veliko poudarka da detajlom. V tem obdobju je postala priljubljena tudi krajina, zato so se nekateri slikarji odpravili celo v Alpe v Italijo in slikali neokrnjeno naravo pa tudi nevihte, poplave in vulkanske erupcije.

Na fotografiji je slika Luize Pesjak, delo slikarja Mihaela Stroja. Takšno upodobitev imenujemo portret. Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri kateri je prevladujoč obraz in njegov izraz. Namen portreta je, da umetnik prikaže podobo, osebnost in celo razpoloženje osebe. Oseba na portretu pogosto gleda neposredno v slikarja, saj tako portretiranec najbolj uspešno pritegne gledalčevo pozornost.

Ivana Kobilca

Najbolj znana slovenska slikarka se je rodila decembra leta 1861. Ivana Kobilca je sodila med prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu – slikarstvu. Svoja dela je razstavljala po vsej Evropi, prav tako je dobivala prestižna naročila za cerkveno in posvetno oblast.
Ivana je rada živela raznoliko življenje, preizkusila je vse, kar je bilo takrat mogoče: od vegetarijanstva do sabljanja.

Uspelo ji je portretirati ljudi vseh slojev in starosti, med njimi tudi berlinske milijonarje, politike, prestižne meščanke in vaške posebneže.

Ivana Kobilica je pripadala generaciji slovenski realistov, ki so najpomembnejša dela ustvarili konec 19. stoletja. Slikarstvo v realizmu slika večinoma žanrske prizore, podobe mesta, objektivne podobe krajine, vsakdanje življenje preprostih ljudi, delavcev in kmetov. Pomembno vlogo v tem obdobju dobi tudi likovno delo, s katerim umetniki pretirano in popačeno prikazujejo vizualne lastnosti, stanje ali dogodek.

Impresionizem

Impresionizem je umetniška smer, ki se je pojavila v evropski umetnosti v drugi polovici 19. stoletja. Gibanje je poimenovano po sliki Clauda Moneta Impresija, vzhajajoče sonce.
Impresionistični slikarji so kršili mnoga slikarska pravila, ki so jih postavile prejšnje generacije. Zavračali so upodabljanje idealne lepote in raje slikali po lastnem vtisu, zato so se slike obiskovalcem njihovih razstav pogosto zdele nenavadne in nedokončane.

Impresionistični slikarji niso več sedeli v ateljejih, temveč so pogosto odhajali v naravo, saj so tam lahko opazovali kombinacije barv, ki se nenehno spreminjajo pod vplivom menjajoče se svetlobe. Za pridobivanje temnejših barv niso več uporabljali črne barve, temveč so raje mešali komplementarne barve, črno pa so uporabljali zgolj kot samostojno barvo.

Ivan Grohar

Ivan Grohar je bil eden izmed najbolj znanih slovenskih predstavnikov impresionističnega gibanja. Že kot otrok je pokazal zanimanje za slikarstvo, vendar si ni mogel privoščiti prestižne izobrazbe, saj je bil sirota. Na začetku je ustvarjal pri cerkvenem slikarju Matiji Bradašku v Kranju, nato pa v ateljeju Spiridiona Milanesija, dokler ni bil vpoklican v vojsko.

Svojo umetniško pot je začel kot cerkveni slikar, nadaljeval pa kot realist. Po letu 1900 je sicer slikal s simbolističnimi prvinami, vendar ga je dokončno prevzel impresionizem.

Grohar je imel velik vpliv na kasnejše umetnike, eno izmed njegovih del sta simbolično prevzeli Semenarna Ljubljana in Turistično društvo Sorica, prav tako je upodobljeno na slovenskem evrskem kovancu za 5 centov.

Impresionistični slog slikanja so poleg Ivana Groharja izoblikovali še slikarji Rihard Jakopič, Matej Sternen in Matija Jama. Leta 1900 so se vsi štirje impresionisti predstavili na 1. slovenski umetniški razstavi. Po slabem odzivu domače javnosti se je Rihard Jakopič odpravil na Dunaj, tam se je na pregledni razstavi srečal z evropskim impresionizmom.

Konserviranje in restavriranje

V povezavi s slikarskimi in drugimi umetniškimi deli pogosto slišimo besedi konserviranje in restavriranje. Da bi ohranili našo kulturno dediščino in bo ta na ogled tudi prihodnjim rodovom, moramo skrbno ravnati z umetniškimi predmeti in jih zaščititi.
Dejavniki, kot so vlažnost, temperatura, osvetlitev, čistost zraka, hrup, tresljaji in mnogi drugi, povzročajo propadanje umetnin. Zato imajo v institucijah, kot so muzeji in galerije, zaposlene strokovnjake konservatorje in restavratorje, ki z minimalnimi posegi upočasnijo neizbežno propadanje originalnih materialov.

Kadar nekaj konserviramo, pomeni, da skušamo podaljšati življenjsko dobo predmeta. Kot na primer pri ozimnici, kisle kumarice so dalj časa užitne, če jih konzerviramo oziroma shranimo v alkoholnem kisu v nepredušno zaprtih kozarcih. S tehnološkim razvojem orodij in materialov lahko prav tako podaljšamo življenjsko dobo umetnini. Temu pravimo konservacija umetniškega dela.

Čigavo delo je na sliki?