SLOVENIJA V SRCU EU

ČLANICA EU

Lani smo praznovali 30 let od osamosvojitve Slovenije! Republika Slovenija si je od dneva, ko je razglasila neodvisnost, prizadevala, da bi postala članica Evropske unije. Od tedaj, ko je postala članica EU, tj. 1. maja 2004, sodeluje v programih finančnih pomoči strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU. Slednji je ustanovljen za področji prometa in okolja, Evropska unija pa s skladi izvaja kohezijsko politiko do manj razvitih članic, kamor se uvršča tudi Slovenija.

V februarski številki revije PIL v prilogi Vesela šola si izvedel veliko o Evropski skupnosti in kaj nam ta prinaša. V nadaljevanju učne poti odkrij še več pomembnih in koristnih informacij ter naberi še več jabolk znanja.




Nadaljuj

KOHEZIJSKA POLITIKA

To je politika, ki podpira več sto tisoč projektov po vsej Evropi, ki prejemajo sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada.

Namen ekonomske in socialne kohezije je zmanjšati neskladje med različnimi regijami in zaostalost najmanj razvitih regij. Če zadevo čisto poenostavimo, si v EU-skupnosti prizadevamo, da bi bile vse države članice enako razvite (ker bomo popolno enakost najverjetneje zelo težko dosegli, se skušamo temu vsaj čim bolj približati), zato obstajajo skladi, v katere prispevajo VSE članice, do izplačil pa so upravičene le nekatere.
Kohezijski sklad se uporablja za države članice EU, katerih BDP je nižji od 90-odstotnega povprečja EU-27. Sem sodi tudi Slovenija, zato smo si v tokratni Veseli šoli ogledali, kako se naša država razvija s pomočjo skladov EU.

Države članice, ki prejmejo ta sredstva, financirajo programe – to so tematski programi, ki zajemajo celotno državo (na primer na področju okolja ali prometa), ali regionalni programi, pri katerih so sredstva usmerjena v določen del države.




Nadaljuj

KOLIKO PA NAS EU STANE?


Torej, vsaka država članica in oziroma njeni državljani v sklade EU nekaj prispevamo, iz teh prispevkov pa se sredstva razdelijo manj razvitim članicam. Ker Slovenija ne dosega povprečja EU, sodi med prejemnice teh sredstev – zato lahko rečemo, da se nam na neki način za zdaj vsi naši prispevki v sklade EU tudi povrnejo. A tudi mi bomo nekoč dosegli povprečje EU in se uvrstili na seznam bolj razvitih članic, takrat bomo solidarnostno prispevali v sklade, ki bodo podprli države članice, ki nam v razvoju še sledijo.

Naj nam še malo bolje razloži Jože: tukaj.



Nadaljuj

OBMOČJA POSEBNEGA POMENA

V filmčku si med drugim izvedel, da so nekatera območja v Sloveniji pod okriljem posebnega programa, ki ga usmerja Evropska unija in zaradi katerega najverjetneje tudi boljše ravnamo z našo naravo, kot če bi program izvajali sami.

PROJEKTI

S pomočjo sredstev evropske kohezijske politike je bilo v Sloveniji v zadnjih letih uresničenih več kot 10.000 projektov. V projekte so bili vključeni posamezniki, podjetja, občine, nevladne in druge organizacije ter mnogi drugi. S projekti EU in njihovimi rezultati se srečujemo na vsakem koraku, pa naj gre za pitno vodo ali za čiščenje odpadne vode, za hitrejši zagon malih in srednjih podjetij, za naložbe v trajnostno mobilnost ali boljšo rabo energije, za skrb za ranljive skupine, starejše ali mlade ali za boljše e-storitve za vse državljane.

Evropska kohezijska politika podpira evropsko solidarnost, namenjena je predvsem manj razvitim evropskim državam in regijam. Njen cilj je, da se zmanjšajo gospodarska, socialna in teritorialna neskladja med njimi.

Slovenija je v obdobju 2014–2020 razpolagala s 3,312 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Vsa ta sredstva pa niso namenjena celotni državi, ampak so razdeljena še na dve regiji: kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.

Od leta 2016 se kohezijska regija Zahodna Slovenija uvršča med evropske razvite regije, Vzhodna Slovenija pa ostaja med manj razvitimi. Med statističnimi regijami je leta 2019 presegala povprečje EU samo Osrednjeslovenska regija. Ker večina območij še vedno zaostaja, je razvojno dohitevanje evropskega povprečja zahteven dolgoročni cilj regij.

STOLP VINARIUM

Podrobneje si poglejmo projekt, ki je bil uresničen s podporo sredstev EU. Poleg zanimivosti za državljane in druge obiskovalce Slovenije projekt prinaša še mnogo več … Za začetek pojdimo tja, kjer je Vinarium doma – poglej video.

Stolp Vinarium je stal skoraj 1,8 milijona evrov, 950.000 evrov je bilo črpanih iz evropskih sredstev, preostalo je prispevala Občina Lendava, ki je tudi lastnik tega stolpa.

Stolp Vinarium stoji v Dolgovaških Goricah, sredi Lendavskih goric nad Lendavo. Z vrha stolpa se odpira razgled na štiri države: Slovenijo, Madžarsko, Hrvaško in Avstrijo. Projekt razglednega stolpa za Lendavo in širšo okolico pomeni izjemno pridobitev na področju turistične infrastrukture in velik prispevek k nadaljnjemu razvoju turizma v Lendavi in regiji. Stolp je po odprtju hitro postal najbolj obiskana turistična znamenitost v Prekmurju in tretja najbolj obiskana točka v Sloveniji.

To pa pomeni, da se Lendava lahko začne razvijati kot turistična, kulinarična in kulturna destinacija, ki bo privabila še več obiskovalcev.

S tem bo odprtih več delovnih mest, domači pridelovalci vina, na primer, se bodo lahko še bolje predstavili, prav tako tudi drugi ponudniki v okolici.

Stolp je tudi središče povezovanja krajevnih vinarjev in vinarjev regije, kar pomeni, da lahko skupaj ustvarijo še bolj privlačno ponudbo za obiskovalce. Na primer vsak ponudnik ima na voljo omejena sredstva, ki jih lahko ponudi, ko pa se več ponudnikov poveže, lahko ustvarijo barvitejše in bolj raznoliko doživetje za obiskovalce, od tega pa imajo korist prav vsi – ponudniki in obiskovalci.

Povezovanje na tem območju ni omejeno zgolj na ponudnike, pač pa tudi na sosednja obmejna območja Madžarske, Avstrije in Hrvaške. S takšnim povezovanjem je mogoče zadostiti zahtevnejšim željam obiskovalcev.

V Lendavi vsako leto priredijo tudi Festival Vinarium, ki poteka konec avgusta in v začetku septembra. Festival združuje že tradicionalne lendavske prireditve, med katerimi je najbolj odmevna etno-kulinarična prireditev, ki v Lendavo vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev.

INSTITUCIONALNA UREDITEV EU

Institucionalna ureditev Evropske unije je edinstvena. Sedem evropskih institucij, sedem organov EU in več kot 30 decentraliziranih agencij je razpredenih po vsej EU. Skupaj sodelujejo pri obravnavi skupnih interesov EU in evropskih državljanov.

Vse ustanove imajo določene naloge − od oblikovanja prava in politike EU do izvajanja politik in dela na specialističnih področjih, kot so zdravje, medicina, promet in okolje.

Upravo EU vodijo štiri glavne institucije, ki sprejemajo odločitve. Te institucije skupaj usmerjajo politiko EU in imajo različne vloge v zakonodajnem postopku:
- Evropski parlament
- Evropski svet
- Svet Evropske Unije
- Evropska komisija

Delo štirih glavnih institucij dopolnjujejo druge institucije in organi, kot so:
- Sodišče Evropske unije
- Evropska centralna banka
- Evropsko računsko sodišče

Svet Evropske unije je skupaj z Evropskim parlamentom glavno zakonodajno telo Evropske unije. Na Svetu EU nacionalni ministri vseh vlad na srečanjih sprejemajo zakone in usklajujejo politike. Ministri se sestajajo v različnih sestavah, odvisno od teme, o kateri razpravljajo. Svet EU odloča o evropskih zakonih skupaj z Evropskim parlamentom.
Predsedstvo Sveta se med državami članicami EU menja po načelu rotacije vsakih 6 mesecev. Države članice, ki predsedujejo Svetu, tesno sodelujejo v skupinah po tri, imenovanih »trio predsedstev«.

Trio predsedstev sestavljajo tri države članice, ki prevzemajo predsedovanje Svetu EU druga za drugo. Da je delo in vodenje v tem 18-mesečnem obdobju čim bolj tekoče in sledi skupnim ciljem evropskih politik, vsaka od treh držav pripravi lasten in bolj podroben 6-mesečni program.
Slovenija je predsedovala v drugi polovici leta 2021 v triu z Nemčijo, ki je predsedovala v drugi polovici leta 2020, in Portugalsko, ki je predsedovala v prvi polovici leta 2021.

EVROPSKI PARLAMENT

Evropski parlament je ena od treh zakonodajnih vej Evropske unije in ena od njenih sedmih institucij. Sedež ima v Strasbourgu, zaseda tudi v Bruslju, sekretariat pa deluje v Luksembourgu.

Evropski parlament sestavlja 705 neposredno izvoljenih poslancev.

Lizbonska pogodba določa, da je največje možno število poslancev posamezne države 96, najmanjše število poslancev pa 6 – številka se določi glede na število prebivalcev (tako ima Nemčija maksimalno število poslancev, torej 96, Malta pa najmanjše – 6 poslancev). Tudi Slovenija je majhna država – v Evropskem parlamentu nas zastopa 8 poslancev. Poslance izvolijo državljani članic Evropske unije vsakih pet let na neposrednih in splošnih volitvah.

Soodločanje je danes ena od najpomembnejših moči Evropskega parlamenta in se nanaša na sprejemanje zakonodaje na številnih področjih, kot so gospodarsko upravljanje, priseljevanje, energija, promet, okolje in varstvo potrošnikov.

Posebej pomembna je vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju in nadzoru porabe evropskega proračuna (letno okoli 133 milijard evrov). Zeleno luč mora dati Evropski parlament, drugače proračun ne more biti sprejet. Skoraj polovico letnega proračuna EU se trenutno porabi za spodbujanje konkurenčnosti, rasti in zaposlovanja ter za zmanjševanje razlik med najbolj in najmanj razvitimi regijami.

Delež teh sredstev prejme tudi Slovenija, o različnih projektih, ki se izvajajo s temi sredstvi, smo brali v tiskani prilogi Vesele šole.

Evropski parlament ima odločilno vlogo tudi pri razporejanju sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju. V obdobju 2021–2027 bomo gotovo večkrat slišali za program Obzorje Evropa, ki je ključni program EU za financiranje raziskav in inovacij. Namenjen je reševanju globalnih izzivov ter spodbujanju konkurenčnosti in rasti EU. Program podpira tudi ustvarjanje in boljše širjenje odličnega znanja in tehnologij, ustvarja delovna mesta, polno izkorišča potencial množice nadarjenih ljudi v EU …

DOM DRŽAV ČLANIC

Dom držav članic je stavba Europa. Stavba Europa je glavni sedež Evropskega sveta in Sveta EU. V njej potekajo vrhunska zasedanja EU, večstranska srečanja na vrhu in srečanja ministrov. Stavba je prilagojena posebnim potrebam Sveta in Evropskega sveta, v njej je zagotovljena potrebna stopnja varnosti. Podrobneje si jo lahko ogledaš tukaj.

O gradnji stavbe Europa so se leta 2004 dogovorili voditelji EU, pri čemer so upoštevali širitev EU in odločitev, da bodo vsa vrhunska zasedanja potekala v Bruslju namesto v državah članicah.
Stavbo lahko ob določenih priložnostih tudi obiščemo (npr. dan odprtih vrat), a zaradi trenutne situacije ogledi notranjosti niso organizirani. Zato pa se lahko na tej povezavi fotografirate, kot da ste bili tam. Poskusite različna ozadja in se malce pozabavajte – sliko delite z znanci in testirajte, ali vam bodo verjeli, da ste bili v Europi ali pred njo v Bruslju. :)


Nadaljuj