Valute sveta

Ste že kdaj potovali v kakšno državo, ki uporablja drugačen denar, kot je evro? Recimo na morje na Hrvaško, kjer plačujejo v kunah? Takih držav je po svetu ogromno, saj je evro valuta, ki se uporablja znotraj Evropske unije. Obstajajo pa tudi članice Evropske unije, ki evra ne uporabljajo, pa tudi države, ki niso članice Evropske unije, pa vendar imajo evro za svojo uradno valuto, na primer Črna gora. Tokrat se bomo v Veseli šoli ukvarjali s tem, zakaj imamo toliko različnih svetovnih denarnih valut in kakšne so te valute. Najbolje, da skupaj raziščemo skrivnostni svet različnega denarja.

Nadaljuj

In kaj sploh je denar?

Denar je tista stvar, ki je je vedno premalo. :) In žal ne raste na drevesu!
Resno pa lahko denar opišemo tako: Denar je menjalno sredstvo, z njegovo pomočjo med seboj menjujemo stvari. Denar ima jasno določeno vrednost, ki ji vsi zaupajo. Z njim merimo vrednost izdelkov, opravljenega dela ali česa drugega, kar je naprodaj. Lahko ga shranimo za kasneje in varčujemo za nakup kakšne večje stvari.

Nadaljuj

Kripto svet

Virtualne valute oziroma kriptovalute si lahko predstavljamo kot digitalni denar, ki ni vezan na določeno državo in ga ni treba menjati, ko prečkamo mejo. Virtualnih valut ne varujejo ne banke ne ljudje, ampak matematika in kriptografija. Transakcije oziroma prenose vrednosti omogoča uporaba tehnologije veriženja podatkovnih blokov oziroma tako imenovana tehnologija blockchain.

Denar, ki ga hranimo doma ali v naši denarnici, nam lahko ukradejo ali pa ga izgubimo. In tako je tudi pri virtualnem denarju. Ta je še posebno lahka tarča za računalniške prevarante, ki jih je zelo težko izslediti.

Zakaj je na svetu toliko valut?

Zakaj imamo na svetu toliko valut? Zakaj ne bi imeli samo ene globalne valute, ki bi precej poenostavila zadeve? Odgovor je zelo zapleten. Poleg tega, da za države valuta pomeni del nacionalne identitete, kot na primer zastava ali himna, pa z valuto tudi vodijo svojo monetarno politiko, kar pomeni, da skrbijo za zdravje svojega gospodarstva, pazijo, da ne nastajajo nove gospodarske krize in da se cene v državi ne dvignejo preveč (ali premalo). Za nas potrošnike bi bilo lepše, če bi povsod poslovali z eno valuto in ne bi bilo treba menjati denarja, ko bi odšli na potovanje, ali v trgovini v tujini preračunavati in primerjati, koliko nekaj stane v naši valuti. Prav tako bi bilo tudi za podjetja lažje, če ne bi bilo treba paziti na spremembe valutnih tečajev, ko poslujejo s tujimi državami.

Na tem področju se v prihodnosti lahko veliko spremeni. Pred tridesetimi leti si ne bi mogli predstavljati, da bo kar devetnajst evropskih držav imelo eno skupno valuto in da se bo Nemčija odpovedala svoji marki. V zadnjih letih se število evropskih valut zmanjšuje, enako je tudi v svetu, saj je v zadnjih 30 letih po vsem svetu izginilo več kot 600 valut.

Oblike denarja

Denar je imel v preteklih stoletjih že kar nekaj oblik. Ljudje so si najprej izmenjevali blago in dobrine, kasneje kovinske izdelke, v nekaterih obmorskih krajih pa so plačevali celo s školjkami. Prvi kovanci so nastali šele nekje okrog leta 700 pred našim štetjem, prvi bankovec pa naj bi bil natisnjen v Franciji v sedemnajstem stoletju. Danes večinoma plačujemo z gotovino oziroma s papirnatim denarjem, kot pravimo bankovcem, ali z bančnimi karticami.

Globalne valute

Ameriški dolar je med vsemi valutami najbolj globalna valuta, kar pomeni, da se najpogosteje uporablja. Kar 60 odstotkov vseh svetovnih rezerv je namreč v tej valuti. To pomeni, da ima največ držav po svetu svoje bogastvo shranjeno v ameriških dolarjih, dolar pa velja za najbolj varno valuto. Sledi mu evro kot druga svetovna valuta z 20-odstotnim deležem svetovnih rezerv, 5 odstotkov svetovnih rezerv je v angleškem funtu, preostale valute pa imajo manjši delež. Tečaji valut predstavljajo primerjavo vrednosti dveh valut. Vrednosti se ves čas spreminjajo. Pri najbolj razširjenih valutah te spremembe niso velike, so pa navadno posledica dogodkov v državi, kjer se valuta uporablja.

Lahko pa se zgodi tudi velika nenadna sprememba, ki popolnoma spremeni finančni trg in močno vpliva tudi na življenje posameznika, če je na primer vzel kredit v tuji valuti. Švicarski frank, ki je tako dolgo časa veljal za stabilno valuto, v katero so se stekali finančni prihranki iz vsega sveta, se je v enem dnevu okrepil za več kot 15 odstotkov. Sledil je šok, ki je zelo pretresel finančne trge. Znane finančne institucije po svetu so utrpele velike izgube, nekatere manjše so celo propadle. Velike izgube so utrpeli tudi posojilojemalci, ki so vzeli posojila v frankih in so se jim sedaj mesečni kreditni obroki in glavnica povečali.

Monetarna unija

Slovenija je danes ena od držav, kjer uporabljamo drugo najmočnejšo svetovno valuto. To, da lahko uporabljamo evro, pomeni, da smo del Ekonomske in monetarne unije (EMU), v katero smo vstopili leta 2007. Vendar moramo razlikovati med Ekonomsko in monetarno unijo in Evropsko unijo. Slovenija je članica obeh. Vse članice Evropske unije niso tudi članice monetarne unije. Nekatere države Evropske unije še niso izpolnile strogih pogojev, ki so potrebni, da lahko plačujejo z evrom, druge pa si želijo ohraniti svoje valute. Države monetarne unije imajo poleg skupne valute tudi skupno denarno politiko in skupno centralno banko v Frankfurtu (ECB). Pravimo, da so države del evro območja. Te države so poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Portugalska, Slovaška in Španija.

Razlike med državami EU

Vsaka država članica EU je nekaj posebnega. To na primer pomeni, da sta lahko bruto domači proizvod (BDP) in rast prebivalstva po državah zelo različna. Vsaka država članica tudi sama ureja ključna področja, kot je denimo izobraževanje.

Življenjski standard v različnih državah primerjajo tako, da ocenijo cene izdelkov in storitev v vsaki državi glede na prihodek ter podatek primerjajo z BDP na prebivalca. Na primer na Danskem prebivalci zaslužijo petkrat več kot prebivalci z najnižjimi prihodki (na primer Estonci). Vendar ne moremo trditi, da so zato petkrat bogatejši, saj so tudi njihovi življenjski stroški višji.

Serija Evropa

Evrobankovci so bili v prvi seriji izdani v sedmih različnih nominalnih vrednostih: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 € in so zakonito plačilno sredstvo v celotnem evroobmočju.

ECB (Evropska centralna banka) in nacionalne centralne banke Eurosistema ves čas skrbijo za varnost in zanesljivost evrobankovcev, zato so razvile drugo serijo evrobankovcev z izboljšanimi zaščitnimi elementi, s katerimi so novi bankovci še varnejši in tako ohranjajo zaupanje javnosti v valuto.

Novi bankovci iz serije Evropa so se uvajali postopoma v več letih. Prvi štirje bankovci nove serije – tj. za 5 €, 10 €, 20 € in 50 € – so v obtok prišli leta 2013, leta 2014, leta 2015 oziroma leta 2017. Novi bankovci za 100 € in 200 € pa so v obtok prišli 28. maja 2019. S tem je serija Evropa zaključena.

O novih varnostnih elementih na bankovcih poglej video:


ECB je sklenila, da ne bo več tiskala bankovca za 500 €, vendar petstotaki iz prve serije ostajajo zakonito plačilno sredstvo.


Na sprednji strani evrobankovcev so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropskega duha odprtosti in sodelovanja. Mostovi na hrbtni strani simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in preostalim svetom.

Slovarček

V povezavi z denarjem obstaja pravo skladišče besed. Veliko jih že poznate in veliko jih boste še spoznali.

BDP = Bruto domači proizvod je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v določenem obdobju. Upoštevajo se le proizvodi , ki so dokončani in pripravljeni za takojšnjo uporabo, in ne na primer moka, iz katere bo nastal kruh.

KREDIT = Vrsta posojila, predstavlja posojen denar v zameno za plačilo obresti ter vračilo denarja po nekem času ter na dogovorjen način.

VALUTA = Denar oziroma denarna enota kakšne druge države. Pogovorno se za ta izraz uporablja tudi beseda deviza.

KRIPTOVALUTA = So digitalne valute, ki jih tako kot standardne valute uporabljamo kot menjalna sredstva. Ker ne obstajajo v fizični obliki, jim z drugo besedo lahko rečemo tudi digitalni denar.

BITCOIN = Je najbolj znana kriptovaluta in prva decentralizirana kriptovaluta, ki za delovanje ne potrebuje posrednika ali upravitelja.

Finančni načrt

Denar je ves čas prisoten v našem življenju. Pravzaprav je pomemben dejavnik v našem vsakdanjiku. In bolj ko bomo znali ravnati z njim, boljše nam bo. Načrtovanje je ena od enostavnejših oblik upravljanja z denarjem. Začeti je sicer težko, pa vendar, ko enkrat naredimo načrt in se ga držimo, gre vse bolj gladko.

Ko odraščaš, si bolj ali manj odvisen od svojih staršev. Če imaš žepnino, si na dobri poti k samostojnosti! Zagotovo veš, da je treba zelo dobro premisliti, kako jo boš razporedil. Vedno bolj narašča tudi pritisk številnih podjetij, ki ti prodajajo svoje proizvode. Hkrati te premamijo prijatelji, ki imajo stvari, ki si jih želiš.

A saj veš, ko odrasteš, moraš znati upravljati z lastnim denarjem in kupovati stvari po svojih zmožnostih. Takrat je malo verjetno, da ti bo denar padel z neba, kadarkoli boš kaj potreboval.
Naredi si preprost finančni načrt in spremljaj, kam gre tvoj denar, preveri, kje lahko še privarčuješ, in nato uresniči svoje želje.