VREMENSKE UJME

Žalostno je pomisliti, da narava govori in da ljudje ne poslušajo. Victor Hugo

Vremenske ujme spremljajo človeka skozi vso zgodovino. To ni nekaj, kar bi prišlo le zaradi nepremišljenega ravnanja z naravo. Vendar se zaradi povečanih koncentracij toplogrednih plinov, ki so posledica človeške dejavnosti, povečuje tveganje za več naravnih nevšečnosti, ki trajajo dlje in povzročijo še več škode.

Pojdimo na potep v naravo in v nadaljevanju raziščimo njene razsežnosti.
Nadaljuj

Poglej kratek prispevek o nevarnem pojavu - tropski nevihti.



Nadaljuj

Orkan

V prispevku si videl, kako nastane orkan.
Orkan je zelo močno neurje z divjimi vrtinčastimi vetrovi. Rušilni tropski cikloni so manjša območja strnjenega nizkega zračnega tlaka, v katerih se pojavljajo vetrovi z ogromno hitrostjo (120 km/h ali več). Siloviti orkani divjajo tudi s hitrostjo 250 kilometrov na uro!

Vsako leto poleti in jeseni, ko je morska voda še posebej topla, nad oceanom ali nad afriškim deževnim gozdom nastajajo visoki nevihtni oblaki, ki jih zanese nad morje, kjer se začnejo kopičiti. Iz toplega morja izpareva veliko vode, in ko se oblaki pomikajo nad morjem, se v njih nabira vedno več vlage. Oblikujejo se v ogromno vrtečo se gmoto s premerom tudi do več sto kilometrov.

Ogromne oblake imenujemo kumulonimbusi. To so veliki oblaki, ki nastanejo ob močnem dviganju zraka. Ko se dviganje ustavi ob vrhu troposfere, se njihovi vrhovi pogosto razpotegnejo. Iz njih močno dežuje in grmi. Pri tem se sprosti rušilna energija, ki še pospeši dviganje, ob tem pa se veter dodatno požene v orkan in vremenske ujme so tukaj.

Orkanski novorojenčki

Poglej video o tem, kako je videti orkan iz vesolja.

Ko vetrovi v nevihtah dosežejo hitrost več kot 60 kilometrov na uro, jih meteorologi poimenujejo, s tem jih lažje geografsko določijo, jih prepoznavajo in izdajajo opozorila pred nevarnostjo opustošenja. »Novorojenčke« poimenujejo tudi zato, da se zmanjša zmeda, če ob istem času pustošita dva ali več orkanov. Mednarodni komite je pripravil abecedni seznam imen za atlantske ciklone, ki si sledijo izmenično po spolu: fantek, punčka, fantek … Imena se po šestih letih ponovijo, a le če orkan ne povzroči materialne škode, smrti ljudi in drugih specifičnih posledic. V tem primeru ime odstranijo s seznama in se ne more ponoviti. Ime ostane uničujočemu orkanu.

Orkan iz morja »posesa« približno pet do sedem milijard ton vode na dan. Če bi nad Blejskim jezerom nastal velikanski orkan, bi hitro »izpraznil« celotno jezero. Če se orkan najprej razbesni nad kopnim, zelo hitro izgubi moč. Orkan oslabi in se spremeni v deževno slabo vreme. Zakaj?

Tornado

Tudi tornado je vremenska ujma, ki se razvije iz nevihtnih oblakov. Nevihtni oblaki, iz katerih nastanejo tornadi, v zelo kratkem času zrastejo v velike gmote. Na nastanek velikih gmot ugodno vpliva vlažen in soparen zrak. Gmota se začne bliskovito dvigati. Ko veter na zgornjem delu oblaka piha v drugo smer kot tisti, ki se sreča s spodnjim delom oblaka, se začne gmota vrteti. Nastane ogromen lijak, ki se spodaj premika s hitrostjo od 30 do 50 km/h in za seboj pušča popolno opustošenje.

Največje možnosti za nastanek imajo tornadi nad obširnim ravninskim območjem Združenih držav Amerike. Območje se razteza od Mehiškega zaliva do meje s Kanado. Veliko tornadov je tudi v Avstraliji, lahko pa se zgodijo tudi v Evropi in drugih delih sveta.

Tornadi najpogosteje nastajajo nad kopnim. Če nastanejo nad morjem ali nad jezerom, jih imenujemo vodne trombe.

V primerjavi z velikanskimi orkani so tornadi zelo majhni – a izjemno nevarni. Dosežejo največje hitrosti vetra v naravi. Uničujejo poslopja, v zrak lahko dvignejo celo cesto in s seboj v vrtincu nosijo tudi več ton težke predmete.

Oblaki

Včasih se zazremo v nebo in se čudimo neverjetnim oblikam snežno belih oblakov, ki so še bolj čarobni, če nanje posije sonce. A kako pravzaprav nastanejo oblaki? Iz nevidne vodne pare v zrak izparevajo drobne kapljice vode. Temu pojavu pravimo kondenzacija. Če nosiš očala, potem veš, kako se pozimi zarosijo, če vanje pihneš toplo sapo ali če prideš od zunaj v topel prostor. Topel zrak se je na očalih ohladil, rečemo, da je kondenziral, in nastale so drobne vodne kapljice.

Tako je tudi pri vremenu. Ko se topel zrak dviga s tal visoko v ozračje, se ohlaja. Ko se zelo ohladi, vlaga v zraku kondenzira in nastane na milijone drobnih kapljic, ki so tako lahke, da lebdijo. Kapljice se v oblaku nenehno premikajo, bolj ko je gost oblak, več gibanja je v njem.

Strokovnjaki že po oblakih hitro vidijo, kakšno vreme se nam obeta. Oblak ni enak oblaku! Poznamo pa nekatere vrste oblakov, ki jih povezujemo z vremenom.

Dež

Večina oblakov, ki jih občudujemo na nebu, so mešani oblaki iz vodnih kapljic in drobnih ledenih kristalov. Oblaki tudi poleti dosežejo višine, kjer je ledeno mrzlo. Ko se vodne kapljice spojijo z ledenimi kristali, voda na njih zmrzne , ti rastejo in rastejo, dokler ne postanejo snežinke ali ledena zrna. Ko postanejo pretežki, padejo iz oblaka. Nižje dosežejo toplejše plasti, zato se stopijo in na zemljo padejo kot dežne kaplje.

Poznamo pa tudi oblake, v katerih ni ledenih kristalov. To so tako imenovani topli oblaki, kjer se drobne kapljice premikajo in združujejo. Tako postajajo vedno večje in težje, zato padejo iz oblaka.
Navadno dežuje pri temperaturi nad 0 °C, vendar lahko dežuje tudi pozimi, ko je temperatura pod ničlo. To se zgodi, ko je zrak v spodnjih plasteh ledeno mrzel, zgoraj v višini oblakov pa topel. Kapljice padejo iz oblaka in se na poti skozi hladen zrak zelo ohladijo, a ne zmrznejo.
V takih primerih poročila poročajo o »hitri poledici«, ki povzroča vrsto preglavic voznikom in pešcem na cestah.

Dež je vrsta padavin, ki padajo iz oblakov. Padavine so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju. Lahko se pojavijo neposredno na Zemljini površini, lahko pa se zbirajo v oblakih in iz njih padajo na površje Zemlje. Padavine so del vodnega kroga in ustvarjajo zaloge sveže vode na našem planetu.

Žled

Marsikdo od vas še spomni katastrofalnega žleda, ki je Slovenijo prizadel v začetku leta 2014. Žled je ledena obloga, ki prekrije vse predmete, ne samo tal. Nastane, ko v višinah dežuje, pri tleh pa je hladen zrak. Dežne kapljice se ob padanju skozi hladen zrak pri tleh ohladijo in ob trku z zelo hladno podlago ali predmeti na tleh zmrznejo in naredijo ledeno oblogo. Ko ledena obloga raste, postane težka, zato krivi in lomi drevesa in krhke konstrukcije. Zaradi debele in težke ledene obloge se niso lomile le veje, ampak tudi drevesa. Ledene obloge so krivile daljnovode, z ledom obložene žice električnega omrežja so se trgale.

Ali veš, kako lahko preprečijo, da bi se zaradi debelega žledu strgale žice daljnovoda? Ko postane nevarnost za žled, po žicah spustijo večji tok kot običajno, zato se segrejejo.

Nevihta

Topel zrak se dviga, ob tem se ohlaja in nastanejo oblaki. Na vroč poleten dan, ko je zrak zelo segret in vlažen, se dvigne še višje. V velikih nevihtnih oblakih je veliko dogajanja, vse povprek se premikajo dežne kaplje, snežinke, ledeni kristali. S takšnim hitrim gibanjem v oblaku nastane nekakšna velikanska baterija – nevihtni oblak se naelektri. Da bi se baterija izpraznila, je potrebno veliko iskrenje. To se zgodi s strelo.

Spodnji del oblaka, ki je bližje tlom, ima negativen naboj, zgornji del pa pozitivnega. Ker imajo tla pozitiven naboj, pride med spodnjim delom oblaka in tlemi do velikih napetostnih razlik, ki dosežejo več 10 milijonov voltov.

Velike napetosti povzročijo električni preboj. Zrak, ki običajno ne prevaja elektrike, postane električni prevodnik. Ko se to zgodi, skozi zrak v trenutku steče ogromno električne energije, ki se navzven kaže kot grom in blisk.

Podnebje se spreminja

Znanstveniki, ki preučujejo podnebje našega planeta, poročajo o močnem segrevanju, ki ga opažajo po vsem svetu. Podnebje se je spremenilo in govorimo o podnebnih spremembah, ki ljudem povzročajo skrbi.

Zaradi segrevanja se topijo ledeniki v gorah in ledene gmote na tečajih, voda iz staljenega ledu teče v morje, zato se njegova gladina dviga. V naslednjih stoletjih se lahko vodna gladina tako zviša, da bo morje poplavilo številna obalna mesta. Morda že čez 100 let ne bomo mogli več na izlet v Benetke, ker bodo popolnoma pod vodo?

Dvig gladine vode pa ni edina posledica globalnega segrevanja, na drugih območjih Zemlje se bodo pojavile še močnejše in dolgotrajnejše suše.

Varujmo okolje

Spodaj so slike vsakodnevnih aktivnosti, ki tako ali drugače posegajo v okolje in povzročajo podnebne spremembe. Vsak od nas dnevno sprejema odločitve in naše odločitve bodo v prihodnosti razvile potrebo po čistejših izdelkih in zmanjšale povpraševanje po stvareh, za katere vemo, da povzročajo onesnaženje.