Kiberpsihologija
Stran 1
KIBERPSIHOLOGIJA
(e-učna pot)
NOVEMBER 2025
Otroci in mladi živijo tudi na spletu. Tam doživljajo podobne čustvene stiske kot v fizičnem svetu. Z njimi se ukvarja kiberpsihologija.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj:Potopili se bomo v kibersvet in raziskali različne pojave, ki uspevajo v njem. Spoznali bomo novo vejo psihologije, ki se ukvarja z odnosi in doživljanjem v kiberprostoru. Raziskali bomo različne načine manipulacije, ki so se razvili v posebnih okoliščinah kiberprostora. Naučili se bomo zaščititi sebe in druge pred negativnimi platmi obstajanja v digitalnem svetu.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorica tiskane izdaje v reviji PIL: Jana Zirkelbach
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben, Shutterstock
Slikovno gradivo učne poti: Shutterstock, Wikimedia
<< Nazaj
Stran 2
Kiberpsihologija se ukvarja z vprašanji, kot so: Zakaj se počutim slabo, če dobim manj lajkov kot prijatelj? Zakaj nas lahko igre zasvojijo, čeprav nas hkrati učijo strateškega razmišljanja? Kako stalno primerjanje vpliva na našo samozavest? Kako je mogoče, da imajo memi tako velik vpliv na naše razpoloženje? In zakaj se zdi, da je digitalni svet pogosto bolj »resničen« kot fizični?
Buuu, pošasti z interneta prihajajo!
Tudi tebe starši in drugi pametni odrasli kar naprej svarijo pred nevarnostmi, ki prežijo z zaslonov?
Nisi edini/a.
In čeprav imajo deloma prav, po drugi strani pogosto ne vejo, o čem govorijo. Današnji mulci in mule ste se namreč že rodili v digitaliziran svet. Rečemo, da ste digitalni domorodci. Odraslim, ki so se skozi življenje sproti prilagajali digitalizaciji, rečemo digitalni priseljenci. Jasno je, da ne bodo nikoli obvladali digitalnega okolja v enaki meri kot ti, a se vseeno trudijo.
Temu rečemo generacijski prepad.
Čeprav je dobro, da so ti starši in pametni odrasli v pomoč in uteho, boš zato pri zagatah v digitalnem svetu potreboval/a dodatno pomoč.
In tu nastopi
kiberpsihologija!
Pridi, greva premikastit te pošasti z interneta!
Tudi tebe starši in drugi pametni odrasli kar naprej svarijo pred nevarnostmi, ki prežijo z zaslonov?
Nisi edini/a.
In čeprav imajo deloma prav, po drugi strani pogosto ne vejo, o čem govorijo. Današnji mulci in mule ste se namreč že rodili v digitaliziran svet. Rečemo, da ste digitalni domorodci. Odraslim, ki so se skozi življenje sproti prilagajali digitalizaciji, rečemo digitalni priseljenci. Jasno je, da ne bodo nikoli obvladali digitalnega okolja v enaki meri kot ti, a se vseeno trudijo.
Temu rečemo generacijski prepad.
Čeprav je dobro, da so ti starši in pametni odrasli v pomoč in uteho, boš zato pri zagatah v digitalnem svetu potreboval/a dodatno pomoč.
In tu nastopi
kiberpsihologija!
Pridi, greva premikastit te pošasti z interneta!
Si si zapomnil/a, kdo je kdo v digitalnem svetu? Poveži.
Otroci.
Starši.
Digitalni domorodci.
Digitalni migranti.
<< Nazaj
Stran 3
Kiberpsihologija je znanstvena veda, ki raziskuje, kako tehnologija vpliva na naše možgane, čustva in vedenje. Zveni resno, ampak v resnici je zelo zanimivo, ker se tiče prav otrok, najstnikov in mladih odraslih, ki živite v času, ko je internet skoraj »drugi dom«.
Kaj je kiberpsihologija
Seveda takoj vidiš, da je beseda sestavljena:
𝓴𝓲𝓫𝓮𝓻 + 𝓹𝓼𝓲𝓱𝓸𝓵𝓸𝓰𝓲𝓳𝓪
Psihologija
Verjetno si že slišal/a zanjo. Je veda, ki proučuje duševne procese, vedenje, čustva. Poleg proučevanja se s temi stvarmi ukvarja tudi v praksi - predvsem s težavami, povezanimi z duševnimi procesi, vedenjem, čustvi ...
Kiber
Predpono kiber lepimo na vse, kar se dogaja v kiberprostoru. Kiberprostor je globalno omrežje informacijske tehnologije, telekomunikacijskih omrežij in sistemov za računalniško obdelavo. Povedano bolj po domače, kiberprostor je internet in vse, kar je povezano z njim.
Včasih psihologija uporablja kiberprostor, pa ni kiberpsihologija. To se zgodi, ko prek spleta ponudi pomoč za težave, ki so lahko posledica bivanja v čisto navadnem prostoru. Na primer nemira, ki ga čutiš po šestih urah zahtevnega pouka:
(Pozor, ogled priporočamo predvsem doma, pred spanjem.)
Dobro jutro, si že nazaj? Odlično!
Odgovori na vprašanje in nadaljuj po veselošolski učni poti.
Seveda takoj vidiš, da je beseda sestavljena:
𝓴𝓲𝓫𝓮𝓻 + 𝓹𝓼𝓲𝓱𝓸𝓵𝓸𝓰𝓲𝓳𝓪
Psihologija
Verjetno si že slišal/a zanjo. Je veda, ki proučuje duševne procese, vedenje, čustva. Poleg proučevanja se s temi stvarmi ukvarja tudi v praksi - predvsem s težavami, povezanimi z duševnimi procesi, vedenjem, čustvi ...
Kiber
Predpono kiber lepimo na vse, kar se dogaja v kiberprostoru. Kiberprostor je globalno omrežje informacijske tehnologije, telekomunikacijskih omrežij in sistemov za računalniško obdelavo. Povedano bolj po domače, kiberprostor je internet in vse, kar je povezano z njim.
Včasih psihologija uporablja kiberprostor, pa ni kiberpsihologija. To se zgodi, ko prek spleta ponudi pomoč za težave, ki so lahko posledica bivanja v čisto navadnem prostoru. Na primer nemira, ki ga čutiš po šestih urah zahtevnega pouka:
(Pozor, ogled priporočamo predvsem doma, pred spanjem.)
Dobro jutro, si že nazaj? Odlično!
Odgovori na vprašanje in nadaljuj po veselošolski učni poti.
S čim se ukvarja kiberpsihologija?
Z vedenjem na spletu.
S podkasti.
S kriminalom na spletu.
Z viralnimi videi.
<< Nazaj
Stran 4
Računalniški algoritmi so nizi zaporednih in logičnih navodil, ki se uporabljajo za reševanje računalniških problemov. Delujejo kot skript, ki vodi računalnik pri izvajanju določenih nalog, od preprostih izračunov do bolj zapletenih operacij.
Algoritmi
Algoritmi so doma v matematiki in njihove osnove začneš spoznavati že v drugem triletju.
Tole je primer, ki naj bi ti vzel eno učno uro.
Algoritmi so se udomačili tudi na spletu. Kot zaporedja logičnih, dobro opredeljenih navodil, vodijo delovanje računalniških programov in avtomatiziranih sistemov.
Algoritmi družbenih omrežij delujejo kot zelo pametni »radarji«. TikTok na primer spremlja vsak tvoj korak – koliko časa gledaš video, katere posnetke všečkaš, katere komentarje napišeš, katere teme pogledaš bolj na hitro. Na podlagi tega ti TikTok pokaže še več podobnih vsebin.
Algoritmi so doma v matematiki in njihove osnove začneš spoznavati že v drugem triletju.
Tole je primer, ki naj bi ti vzel eno učno uro.
Algoritmi so se udomačili tudi na spletu. Kot zaporedja logičnih, dobro opredeljenih navodil, vodijo delovanje računalniških programov in avtomatiziranih sistemov.
Algoritmi družbenih omrežij delujejo kot zelo pametni »radarji«. TikTok na primer spremlja vsak tvoj korak – koliko časa gledaš video, katere posnetke všečkaš, katere komentarje napišeš, katere teme pogledaš bolj na hitro. Na podlagi tega ti TikTok pokaže še več podobnih vsebin.
Poznaš aplikaciji na sliki? Poveži!
V desni roki.
V levi roki.
TikTok.
Instagram.
<< Nazaj
Stran 5
Ko telefon zavibrira ali zasveti, se možgani nagradijo s kratkim občutkom užitka. Če se to ponavlja pogosto, nastane prava povratna zanka: ves čas iščemo nova obvestila, nova sporočila, všečke in komentarje.
Zasvojenost
Se je tudi tebi že zgodilo, da so ure kar letel, ko si imel/a telefon v rokah?
Ker ti algoritmi ponujajo vedno nove vsebine, za katere so izračunali, da ti bodo všeč, se res ni težko izgubiti v zaslonu.
Izbrane vsebine, ki jih pripravi zate, se imenujejo tudi personaliziran feed. Tako prirejeni izbor vsebin vidiš na vseh družbenih omrežjih, na YouTubu in iskalnikih. Zato se zdi, da te »poznajo bolje kot ti sam/a« – to pa je glavni razlog, zakaj je težko odložiti telefon.
𝒩𝒾 𝓅𝒶 𝑒𝒹𝒾𝓃𝒾!
Zlobni možici interneta, ki ti kradejo dragoceni čas, se zanašajo tudi na sistem nagrajevanja v tvojih možganih. Vsakič, ko katera od aplikacij zasveti, zavibrira ali zapiska, sproži dopamin – kemično snov v možganih, ki ti da občutek zadovoljstva in nagrade.
Ker je zasvojenost resna reč, poglej kratko oddajo o tej temi.
Se je tudi tebi že zgodilo, da so ure kar letel, ko si imel/a telefon v rokah?
Ker ti algoritmi ponujajo vedno nove vsebine, za katere so izračunali, da ti bodo všeč, se res ni težko izgubiti v zaslonu.
Izbrane vsebine, ki jih pripravi zate, se imenujejo tudi personaliziran feed. Tako prirejeni izbor vsebin vidiš na vseh družbenih omrežjih, na YouTubu in iskalnikih. Zato se zdi, da te »poznajo bolje kot ti sam/a« – to pa je glavni razlog, zakaj je težko odložiti telefon.
𝒩𝒾 𝓅𝒶 𝑒𝒹𝒾𝓃𝒾!
Zlobni možici interneta, ki ti kradejo dragoceni čas, se zanašajo tudi na sistem nagrajevanja v tvojih možganih. Vsakič, ko katera od aplikacij zasveti, zavibrira ali zapiska, sproži dopamin – kemično snov v možganih, ki ti da občutek zadovoljstva in nagrade.
Ker je zasvojenost resna reč, poglej kratko oddajo o tej temi.
Ali delo z novimi tehnologijami zasvoji? (Odgovor si slišal/a v predlaganem posnetku.)
Ne.
Da.
<< Nazaj
Stran 6
Videoigre so prostor druženja, tekmovanja in ustvarjanja. Igre za več igralcev, kot so Fortnite, Minecraft ali League of Legends, gradijo skupnost. Igranje lahko pomaga pri sproščanju in celo izboljša nekatere možganske sposobnosti, kot so pozornost, hitrost reakcij in reševanje problemov.
Koliko igric je preveč igric
Vse zasvojenosti so si nekako podobne – človek dela stvari, ki mu škodijo, in tega početja ne more prenehati.
Ena od najbolj znanih zasvojenosti, ki so povezane s kiberprostorom, je zasvojenost z videoigrami. Zato je dobro vedeti, katere igre so zate primerne in kako poskrbiš, da iz igre ne zraste težava.
Do zasvojenosti pride, ker možgani pri igricah drugače obdelujejo informacije kot pri igri na igrišču. V videograh se kar naprej kaj dogaja, nagrade prihajajo hitro, zato se okrepi pozornost na takojšnje dogajanje, tista malo bolj potrpežljiva pa postaja vedno šibkejša. Če pretiravaš z igricami, ti zato v resničnem svetu (pre)hitro postane dolgčas.
10 znakov, da pretiravaš s spletnimi igrami
1. 𝔒 𝔦𝔤𝔯𝔞𝔥 𝔯𝔞𝔷𝔪𝔦š𝔩𝔧𝔞š 𝔱𝔲𝔡𝔦 𝔱𝔞𝔨𝔯𝔞𝔱, 𝔨𝔬 𝔧𝔦𝔥 𝔫𝔢 𝔦𝔤𝔯𝔞š.
2. 𝔏𝔞ž𝔢š 𝔭𝔯𝔦𝔧𝔞𝔱𝔢𝔩𝔧𝔢𝔪 𝔞𝔩𝔦 𝔰𝔱𝔞𝔯š𝔢𝔪 𝔬 𝔱𝔢𝔪, 𝔨𝔬𝔩𝔦𝔨𝔬 𝔦𝔤𝔯𝔞š.
3. ℜ𝔞𝔧𝔢 𝔬𝔰𝔱𝔞𝔫𝔢š 𝔡𝔬𝔪𝔞 𝔭𝔯𝔢𝔡 𝔢𝔨𝔯𝔞𝔫𝔬𝔪, 𝔨𝔬𝔱 𝔡𝔞 𝔟𝔦 š𝔢𝔩/𝔩𝔞 𝔳𝔢𝔫.
4. 𝔖𝔩𝔞𝔟š𝔞𝔧𝔬 𝔰𝔢 𝔬𝔠𝔢𝔫𝔢, 𝔰𝔭𝔞𝔫𝔢𝔠 𝔦𝔫 𝔨𝔬𝔫𝔠𝔢𝔫𝔱𝔯𝔞𝔠𝔦𝔧𝔞.
5. Č𝔢 𝔫𝔢 𝔦𝔤𝔯𝔞š, 𝔰𝔦 𝔰𝔩𝔞𝔟𝔢 𝔳𝔬𝔩𝔧𝔢 𝔞𝔩𝔦 𝔯𝔞𝔷𝔡𝔯𝔞ž𝔢𝔫/𝔞.
6. ℑ𝔤𝔯𝔢 𝔰𝔬 𝔭𝔬𝔰𝔱𝔞𝔩𝔢 𝔭𝔬𝔪𝔢𝔪𝔟𝔫𝔢𝔧š𝔢 𝔬𝔡 𝔥𝔬𝔟𝔦𝔧𝔢𝔳 𝔦𝔫 𝔡𝔯𝔲ž𝔦𝔫𝔢.
7. ℑ𝔤𝔯𝔞š, č𝔢𝔭𝔯𝔞𝔳 𝔰𝔦 𝔬𝔟𝔩𝔧𝔲𝔟𝔦𝔩, 𝔡𝔞 𝔟𝔬š 𝔫𝔢𝔥𝔞𝔩/𝔞.
8. ℨ𝔞𝔫𝔢𝔪𝔞𝔯𝔧𝔞š 𝔭𝔯𝔢𝔥𝔯𝔞𝔫𝔬 𝔦𝔫 𝔬𝔰𝔫𝔬𝔳𝔫𝔢 𝔭𝔬𝔱𝔯𝔢𝔟𝔢.
9. 𝔓𝔬𝔱𝔯𝔢𝔟𝔲𝔧𝔢š 𝔳𝔢𝔡𝔫𝔬 𝔳𝔢č č𝔞𝔰𝔞 𝔷𝔞 𝔦𝔤𝔯𝔞𝔫𝔧𝔢, 𝔡𝔞 𝔬𝔟č𝔲𝔱𝔦š 𝔷𝔞𝔡𝔬𝔳𝔬𝔩𝔧𝔰𝔱𝔳𝔬.
10. 𝔘𝔤𝔬𝔱𝔬𝔳𝔦š, 𝔡𝔞 𝔦𝔤𝔯𝔞š, 𝔡𝔞 𝔭𝔬𝔟𝔢𝔤𝔫𝔢š 𝔬𝔡 𝔯𝔢𝔞𝔩𝔫𝔦𝔥 𝔱𝔢ž𝔞𝔳.
Zdaj, ko veš, kako videoigre vplivajo na tvoje možgane, boš en-dva-tri pravilno odgovoril na vprašanje, ki te popelje na naslednjo stopnjo.
Vse zasvojenosti so si nekako podobne – človek dela stvari, ki mu škodijo, in tega početja ne more prenehati.
Ena od najbolj znanih zasvojenosti, ki so povezane s kiberprostorom, je zasvojenost z videoigrami. Zato je dobro vedeti, katere igre so zate primerne in kako poskrbiš, da iz igre ne zraste težava.
Do zasvojenosti pride, ker možgani pri igricah drugače obdelujejo informacije kot pri igri na igrišču. V videograh se kar naprej kaj dogaja, nagrade prihajajo hitro, zato se okrepi pozornost na takojšnje dogajanje, tista malo bolj potrpežljiva pa postaja vedno šibkejša. Če pretiravaš z igricami, ti zato v resničnem svetu (pre)hitro postane dolgčas.
10 znakov, da pretiravaš s spletnimi igrami
1. 𝔒 𝔦𝔤𝔯𝔞𝔥 𝔯𝔞𝔷𝔪𝔦š𝔩𝔧𝔞š 𝔱𝔲𝔡𝔦 𝔱𝔞𝔨𝔯𝔞𝔱, 𝔨𝔬 𝔧𝔦𝔥 𝔫𝔢 𝔦𝔤𝔯𝔞š.
2. 𝔏𝔞ž𝔢š 𝔭𝔯𝔦𝔧𝔞𝔱𝔢𝔩𝔧𝔢𝔪 𝔞𝔩𝔦 𝔰𝔱𝔞𝔯š𝔢𝔪 𝔬 𝔱𝔢𝔪, 𝔨𝔬𝔩𝔦𝔨𝔬 𝔦𝔤𝔯𝔞š.
3. ℜ𝔞𝔧𝔢 𝔬𝔰𝔱𝔞𝔫𝔢š 𝔡𝔬𝔪𝔞 𝔭𝔯𝔢𝔡 𝔢𝔨𝔯𝔞𝔫𝔬𝔪, 𝔨𝔬𝔱 𝔡𝔞 𝔟𝔦 š𝔢𝔩/𝔩𝔞 𝔳𝔢𝔫.
4. 𝔖𝔩𝔞𝔟š𝔞𝔧𝔬 𝔰𝔢 𝔬𝔠𝔢𝔫𝔢, 𝔰𝔭𝔞𝔫𝔢𝔠 𝔦𝔫 𝔨𝔬𝔫𝔠𝔢𝔫𝔱𝔯𝔞𝔠𝔦𝔧𝔞.
5. Č𝔢 𝔫𝔢 𝔦𝔤𝔯𝔞š, 𝔰𝔦 𝔰𝔩𝔞𝔟𝔢 𝔳𝔬𝔩𝔧𝔢 𝔞𝔩𝔦 𝔯𝔞𝔷𝔡𝔯𝔞ž𝔢𝔫/𝔞.
6. ℑ𝔤𝔯𝔢 𝔰𝔬 𝔭𝔬𝔰𝔱𝔞𝔩𝔢 𝔭𝔬𝔪𝔢𝔪𝔟𝔫𝔢𝔧š𝔢 𝔬𝔡 𝔥𝔬𝔟𝔦𝔧𝔢𝔳 𝔦𝔫 𝔡𝔯𝔲ž𝔦𝔫𝔢.
7. ℑ𝔤𝔯𝔞š, č𝔢𝔭𝔯𝔞𝔳 𝔰𝔦 𝔬𝔟𝔩𝔧𝔲𝔟𝔦𝔩, 𝔡𝔞 𝔟𝔬š 𝔫𝔢𝔥𝔞𝔩/𝔞.
8. ℨ𝔞𝔫𝔢𝔪𝔞𝔯𝔧𝔞š 𝔭𝔯𝔢𝔥𝔯𝔞𝔫𝔬 𝔦𝔫 𝔬𝔰𝔫𝔬𝔳𝔫𝔢 𝔭𝔬𝔱𝔯𝔢𝔟𝔢.
9. 𝔓𝔬𝔱𝔯𝔢𝔟𝔲𝔧𝔢š 𝔳𝔢𝔡𝔫𝔬 𝔳𝔢č č𝔞𝔰𝔞 𝔷𝔞 𝔦𝔤𝔯𝔞𝔫𝔧𝔢, 𝔡𝔞 𝔬𝔟č𝔲𝔱𝔦š 𝔷𝔞𝔡𝔬𝔳𝔬𝔩𝔧𝔰𝔱𝔳𝔬.
10. 𝔘𝔤𝔬𝔱𝔬𝔳𝔦š, 𝔡𝔞 𝔦𝔤𝔯𝔞š, 𝔡𝔞 𝔭𝔬𝔟𝔢𝔤𝔫𝔢š 𝔬𝔡 𝔯𝔢𝔞𝔩𝔫𝔦𝔥 𝔱𝔢ž𝔞𝔳.
Zdaj, ko veš, kako videoigre vplivajo na tvoje možgane, boš en-dva-tri pravilno odgovoril na vprašanje, ki te popelje na naslednjo stopnjo.
Katere so dobre plati videoiger? Izberi vse pravilne odgovore.
Hitreje zaznaš razlike.
Izboljšuješ koncentracijo.
Učiš se abstraktno razmišljati.
Treniraš mišice prstov.
<< Nazaj
Stran 7
Znaki, ki zasvojenost z novimi tehnologijami ločijo od normalne rabe novih tehnologij, so: žrtvovanje spanca za priključenost na internet; zanemarjanje družinskih in socialnih odnosov, študija, dela, skrbi za zdravje; pritožbe bližnjih o rabi novih tehnologij; konstantno razmišljanje o internetu, igri, pametnem telefonu, tudi ko ta dejavnost ni prisotna; prekomerno razburjenje ob prekinitvi povezave ali njenem počasnem delovanju; neuspešni poskusi omejevanja časa povezanosti, izguba nadzora nad časom; laganje o realnem času povezanosti na internet/igranja igre; socialna izolacija; evforično stanje ob povezanosti na internet, igranju igre ali rabi pametnega telefona.
Prva pomoč
Predstavljaj si, da plavaš v reki in te zajame vrtinec.
Seveda greš ven, da te ne povleče pod vodo. Če pa je vrtinec močnejši, se na suho ne moreš potegniti sam/a, ampak potrebuješ pomoč. Nekako takole:
Tudi če zabredeš pregloboko v vrtince spleta, včasih ne moreš ven sam/a, ampak potrebuješ pomoč. Da je stvar resna, dokazuje tudi to, da se z digitalnimi navadami mladine zelo resno ukvarjajo najbolj resni odrasli.
Med zasvojenosti z novimi tehnologijami sodijo zasvojenost z internetom, pametnim telefonom in internetnimi igrami.
Znaki, da si zasvojen/a z internetom
in potrebuješ pomoč:
- 𝒪𝒷č𝓊𝓉𝑒𝓀 𝓅𝒶𝓃𝒾𝓀𝑒, 𝓀𝑜 𝓏𝓂𝒶𝓃𝒿𝓀𝒶 𝒷𝒶𝓉𝑒𝓇𝒾𝒿𝑒,
- 𝓉𝑒ž𝒶𝓋𝑒 𝓈 𝓈𝓅𝒶𝓃𝒿𝑒𝓂 𝓏𝒶𝓇𝒶𝒹𝒾 𝓃𝑜č𝓃𝑒𝑔𝒶 𝓈𝓀𝓇𝑜𝓁𝒶𝓃𝒿𝒶,
- 𝓏𝒶𝓃𝑒𝓂𝒶𝓇𝒿𝒶𝓃𝒿𝑒 š𝑜𝓁𝑒 𝒾𝓃 𝒽𝑜𝒷𝒾𝒿𝑒𝓋,
- 𝓇𝒶𝓏𝒹𝓇𝒶ž𝓁𝒿𝒾𝓋𝑜𝓈𝓉 𝒷𝓇𝑒𝓏 𝓉𝑒𝓁𝑒𝒻𝑜𝓃𝒶,
- 𝒽𝓇𝑒𝓅𝑒𝓃𝑒𝓃𝒿𝑒 𝓅𝑜 »𝓈𝓅𝑜𝓇𝑜č𝒾𝓁𝒾𝒽«.
Če pri sebi opaziš kaj od naštetega, je čas, da pokličeš na pomoč.
Prvo pomoč pri nas izvaja organizacija, ki jo boš moral/a najti, da te Šnofi in Pepca spustita na naslednjo stran.
Tvoj odgovor:
Predstavljaj si, da plavaš v reki in te zajame vrtinec.
Seveda greš ven, da te ne povleče pod vodo. Če pa je vrtinec močnejši, se na suho ne moreš potegniti sam/a, ampak potrebuješ pomoč. Nekako takole:
Tudi če zabredeš pregloboko v vrtince spleta, včasih ne moreš ven sam/a, ampak potrebuješ pomoč. Da je stvar resna, dokazuje tudi to, da se z digitalnimi navadami mladine zelo resno ukvarjajo najbolj resni odrasli.
Med zasvojenosti z novimi tehnologijami sodijo zasvojenost z internetom, pametnim telefonom in internetnimi igrami.
Znaki, da si zasvojen/a z internetom
in potrebuješ pomoč:
- 𝒪𝒷č𝓊𝓉𝑒𝓀 𝓅𝒶𝓃𝒾𝓀𝑒, 𝓀𝑜 𝓏𝓂𝒶𝓃𝒿𝓀𝒶 𝒷𝒶𝓉𝑒𝓇𝒾𝒿𝑒,
- 𝓉𝑒ž𝒶𝓋𝑒 𝓈 𝓈𝓅𝒶𝓃𝒿𝑒𝓂 𝓏𝒶𝓇𝒶𝒹𝒾 𝓃𝑜č𝓃𝑒𝑔𝒶 𝓈𝓀𝓇𝑜𝓁𝒶𝓃𝒿𝒶,
- 𝓏𝒶𝓃𝑒𝓂𝒶𝓇𝒿𝒶𝓃𝒿𝑒 š𝑜𝓁𝑒 𝒾𝓃 𝒽𝑜𝒷𝒾𝒿𝑒𝓋,
- 𝓇𝒶𝓏𝒹𝓇𝒶ž𝓁𝒿𝒾𝓋𝑜𝓈𝓉 𝒷𝓇𝑒𝓏 𝓉𝑒𝓁𝑒𝒻𝑜𝓃𝒶,
- 𝒽𝓇𝑒𝓅𝑒𝓃𝑒𝓃𝒿𝑒 𝓅𝑜 »𝓈𝓅𝑜𝓇𝑜č𝒾𝓁𝒾𝒽«.
Če pri sebi opaziš kaj od naštetega, je čas, da pokličeš na pomoč.
Prvo pomoč pri nas izvaja organizacija, ki jo boš moral/a najti, da te Šnofi in Pepca spustita na naslednjo stran.
Kako se imenuje center pomoči pri prekomerni rabi interneta?
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 8
S kostno-mišičnim sistemom se ukvarjajo ortopedi, fiziatri in fizioterapevti.
Hiša strahov
Komuniciranje po spletu je drugačno kot tisto iz oči v oči. Zato so se skozi leta razvile nove oblike obnašanja, ki so dobile zanimiva imena.
Ker so imena večinoma dobili neprijetni pojavi, se je kmalu pojavil tudi spletni bonton.
V Veseli šoli smo neprijetne spletne dogodivščine sestavili v Hišo strahov.
Postavili smo vam tudi poseben izziv - iskanje slovenskih imen za pojave, ki jih danes po vsem svetu poznamo v angleščini.
Svoje ideje lahko pošljete na vesela.sola@mladinska-knjiga.si in tako sodelujete v nagradni igri. po 15. decembru bomo izmed vseh predlogov izbrali najboljše in jih nagradili s knjigami v angleškem jeziku, da boste lahko še več brali in še več znali!
Saj veš, vaja dela mojstra!
Iščemo smiselne, zabavne, ustvarjalne in trapaste predloge za:
- FOMO,
- gaslighting,
- flaming,
- zombie scrolling,
- trolling,
- benching/benchwarming,
- Breadcrumbing,
- cookie jarring,
- submarining,
- situationship,
- masquerading,
- lovebombing,
- ghosting,
- brainrot,
- doomscrolling/doomsurfing,
Komuniciranje po spletu je drugačno kot tisto iz oči v oči. Zato so se skozi leta razvile nove oblike obnašanja, ki so dobile zanimiva imena.
Ker so imena večinoma dobili neprijetni pojavi, se je kmalu pojavil tudi spletni bonton.
V Veseli šoli smo neprijetne spletne dogodivščine sestavili v Hišo strahov.
Postavili smo vam tudi poseben izziv - iskanje slovenskih imen za pojave, ki jih danes po vsem svetu poznamo v angleščini.
Svoje ideje lahko pošljete na vesela.sola@mladinska-knjiga.si in tako sodelujete v nagradni igri. po 15. decembru bomo izmed vseh predlogov izbrali najboljše in jih nagradili s knjigami v angleškem jeziku, da boste lahko še več brali in še več znali!
Saj veš, vaja dela mojstra!
Iščemo smiselne, zabavne, ustvarjalne in trapaste predloge za:
- FOMO,
- gaslighting,
- flaming,
- zombie scrolling,
- trolling,
- benching/benchwarming,
- Breadcrumbing,
- cookie jarring,
- submarining,
- situationship,
- masquerading,
- lovebombing,
- ghosting,
- brainrot,
- doomscrolling/doomsurfing,
Našteli smo ogromno pojavov, a še zdaleč ne vseh. Katerega smo izpustili?
Trolling.
Negging.
Lovebombing.
Breadcrumbing.
<< Nazaj
Stran 9
Bravo, uspelo ti je! 💌💌💌
Vse, kar si vedel/a že prej, veš zdaj še bolj! Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...
NAGRADNI IZZIV
Ker smo novembra ujeti v kiber hišo strahov, te vabimo, da narišeš, opišeš (ali oboje) svoj strah. Lahko je največji, lahko je majhen. Tudi če misliš, da se bo komu zdel brezvezen, strahovi niso čisto nič smešni, kadar so tvoji. 👻👻👻 Po drugi strani pa se hitro zmanjšajo, če o njih govoriš na glas ...💗💗 Zato kar svinčnik in barvice v roke, nasmeh na usta in pogum v srce!💌 Ne skrbi, tvojih strahov ne bomo razkrivali drugim. Svoj izdelek lahko pošlješ na uredništvo Vesele šole 😉. Vsa prispela pisma bomo uvrstili v žrebanje za lepe nagrade. 🎁🎁🎁Tokrat bomo podelili tri pobarvanke za mirnejše živčke. 🎁🎁🎁
Napišeš lahko tudi karkoli, kar ti pride na misel ob tokratni temi, lahko nam tudi napišeš, kaj ti je pri Veseli šoli všeč in kaj bi lahko izboljšali. Se že veselimo tvojega pisma, ki ga do 15. 12. 2025 pošlji po navadni pošti na naslov: Uredništvo Vesele šole, Mladinska knjiga, Slovenska 29, 1000 Ljubljana. Na kuverto ne pozabi napisati svojega imena, priimka in naslova.😉 Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍
* obvezen podatek
🛑 Preden komurkoli pošlješ osebne podatke, vprašaj starše za dovoljenje in jih povabi, naj preberejo pravila za sodelovanje v nagradnih igrah.
<-
Vse, kar si vedel/a že prej, veš zdaj še bolj! Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...
NAGRADNI IZZIV
Ker smo novembra ujeti v kiber hišo strahov, te vabimo, da narišeš, opišeš (ali oboje) svoj strah. Lahko je največji, lahko je majhen. Tudi če misliš, da se bo komu zdel brezvezen, strahovi niso čisto nič smešni, kadar so tvoji. 👻👻👻 Po drugi strani pa se hitro zmanjšajo, če o njih govoriš na glas ...💗💗 Zato kar svinčnik in barvice v roke, nasmeh na usta in pogum v srce!💌 Ne skrbi, tvojih strahov ne bomo razkrivali drugim. Svoj izdelek lahko pošlješ na uredništvo Vesele šole 😉. Vsa prispela pisma bomo uvrstili v žrebanje za lepe nagrade. 🎁🎁🎁Tokrat bomo podelili tri pobarvanke za mirnejše živčke. 🎁🎁🎁
Napišeš lahko tudi karkoli, kar ti pride na misel ob tokratni temi, lahko nam tudi napišeš, kaj ti je pri Veseli šoli všeč in kaj bi lahko izboljšali. Se že veselimo tvojega pisma, ki ga do 15. 12. 2025 pošlji po navadni pošti na naslov: Uredništvo Vesele šole, Mladinska knjiga, Slovenska 29, 1000 Ljubljana. Na kuverto ne pozabi napisati svojega imena, priimka in naslova.😉 Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
🛑 Preden komurkoli pošlješ osebne podatke, vprašaj starše za dovoljenje in jih povabi, naj preberejo pravila za sodelovanje v nagradnih igrah.
<-