Gradovi
Stran 1
Gradovi
(e-učna pot)
DECEMBER 2025
Slovenija je posejana z graščinami. Nekatere bolj, druge manj ohranjene nas spominjajo na čas, ko je bila človekova usoda nekako zapečatena že ob rojstvu. Manjšina, ki je z gradov vladala množicam, je še danes navdih otrokom, ki vsaj za pusta radi smuknejo v plemiško suknjo. Skočimo še mi v srednjeveške arhetipske vloge in poskušajmo ugotoviti, kaj naredi dom - grad.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–20 min
Učni cilj: Spoznavanje lastne zgodovine in kulturne dediščine, raziskovanje zgodovinskih virov in literature, razumevanje vpliva plemstva na razvoj družbe, primerjava zgodovinskih obdobij.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Aleš Nosan, Irena Duša Draž
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje, Shutterstock, Wikipedia
<< Nazaj
Stran 2
//Ker so gradovi nastajali dolgo in za različne namene, še zdaleč niso vsi enaki. Da se ne bi preveč mučili, vsem rečemo grajske stavbe, v to množico pa spadajo gradovi, graščine, dvorci, stolpi, kasteli, utrdbe, trdnjave, gradiči, dvori, vile, rezidence, palače, pristave ... //
Grad
Kaj loči grad od navadne hiše?
Najprej to, da je velik. Potem to, da v njem živijo kralji, grofi, vitezi, knezi ... in njihove družine.
Pa si vedel/a, da vsi gradovi sploh niso bili namenjeni prebivanju?
Gradu Gewerkeneg v Idriji niso postavili zato, da bi v njem živeli plemiči, ampak kot sedež uprave rudnika živega srebra.
Grajske stavbe so skozi zgodovino gradili z zelo različnimi nameni:
🏰 kot obrambne utrdbe,
🏰 kot upravna središča,
🏰 kot zatočišča za prebivalstvo,
🏰 kot simbole moči.
🏰 kot bivališča za plemstvo.
Seveda je lahko isti grad služil več različnim namenom.
𝔓𝔯𝔦𝔡𝔦, 𝔤𝔯𝔢𝔪𝔬 𝔰𝔨𝔲𝔭𝔞𝔧 𝔬𝔟𝔦𝔰𝔨𝔞𝔱 𝔤𝔯𝔞𝔡𝔬𝔳𝔢 𝔭𝔬 𝔖𝔩𝔬𝔳𝔢𝔫𝔦𝔧𝔦! 𝔗𝔞𝔨𝔬𝔩𝔢 č𝔲𝔡𝔬𝔳𝔦𝔱 𝔡𝔞𝔩𝔢č 𝔤𝔯𝔞𝔡 𝔎𝔯𝔬𝔪𝔟𝔢𝔯𝔨 𝔰 𝔭𝔱𝔦č𝔧𝔢 𝔭𝔢𝔯𝔰𝔭𝔢𝔨𝔱𝔦𝔳𝔢.
Kaj loči grad od navadne hiše?
Najprej to, da je velik. Potem to, da v njem živijo kralji, grofi, vitezi, knezi ... in njihove družine.
Pa si vedel/a, da vsi gradovi sploh niso bili namenjeni prebivanju?
Gradu Gewerkeneg v Idriji niso postavili zato, da bi v njem živeli plemiči, ampak kot sedež uprave rudnika živega srebra.
Grajske stavbe so skozi zgodovino gradili z zelo različnimi nameni:
🏰 kot obrambne utrdbe,
🏰 kot upravna središča,
🏰 kot zatočišča za prebivalstvo,
🏰 kot simbole moči.
🏰 kot bivališča za plemstvo.
Seveda je lahko isti grad služil več različnim namenom.
𝔓𝔯𝔦𝔡𝔦, 𝔤𝔯𝔢𝔪𝔬 𝔰𝔨𝔲𝔭𝔞𝔧 𝔬𝔟𝔦𝔰𝔨𝔞𝔱 𝔤𝔯𝔞𝔡𝔬𝔳𝔢 𝔭𝔬 𝔖𝔩𝔬𝔳𝔢𝔫𝔦𝔧𝔦! 𝔗𝔞𝔨𝔬𝔩𝔢 č𝔲𝔡𝔬𝔳𝔦𝔱 𝔡𝔞𝔩𝔢č 𝔤𝔯𝔞𝔡 𝔎𝔯𝔬𝔪𝔟𝔢𝔯𝔨 𝔰 𝔭𝔱𝔦č𝔧𝔢 𝔭𝔢𝔯𝔰𝔭𝔢𝔨𝔱𝔦𝔳𝔢.
Blizu katerega kraja najdeš grad Kromberk? Pomagaj si z namigom.
Nova vas
Novo mesto
Nova Gorica
Novo leto
<< Nazaj
Stran 3
Gradovi so bili sprva leseni, kmalu pa so začeli graditi trdnejše stavbe iz kamna.
Iz česa je grad?
Čeprav si še danes kdo rad zgradi manjšo graščino, so gradovi stvar srednjega veka. To obdobje je trajalo približno 1000 let in toliko časa so, pogosto na gričih, rasli tudi gradovi. Poglej spodnji video, in vse ti bo jasno.
Zdaj pravzaprav veš vse. Zato ponovimo. Grad ima (lahko, ni pa nujno):
Čeprav si še danes kdo rad zgradi manjšo graščino, so gradovi stvar srednjega veka. To obdobje je trajalo približno 1000 let in toliko časa so, pogosto na gričih, rasli tudi gradovi. Poglej spodnji video, in vse ti bo jasno.
Zdaj pravzaprav veš vse. Zato ponovimo. Grad ima (lahko, ni pa nujno):
Pozorno si oglej ilustracijo in poveži, kar sodi skupaj.
Vodnjak.
Dvižni most.
Okenska niša.
Palacij.
Obrambni jarek.
Grajsko dvorišče.
<< Nazaj
Stran 4
Vse pomembne družine so se rade bahale z razvejanim družinskim drevesom. Slikali so jih na različne načine, tako kot pri jablani, na primer, pa je bilo pomembno to, da so bogato obrodila. Vsak otrok je bil ena veja, ki je pognala iz materine ali očetove veje. Če še nisi, naredi drevo svoje družine. Navodila so pripravili na OŠ Rodica.
Prebivalci gradov
Na gradu je bilo veliko prostora in tudi kar nekaj ljudi:
👑 graščak in njegova družina,
🧹 služabniki,
👨🍳 kuharji,
🪖 vojaki,
🐎 hlevarji,
🧲 obrtniki ...
... če revežev v ječi sploh ne štejemo. Najpomembnejši je bil seveda lastnik gradu, graščak. Drugi so bili pomembni toliko, kot so bili blizu graščaku. Najbližja mu je bila seveda družina. Vsem družinskim članom skupaj se je reklo plemiška družina.
Pri nas jih je bilo kar nekaj, a nobena ni bila slovenskega/slovanskega porekla.
Na zemljevidu vidiš le nekatere od najbolj znanih. Si že slišal/a zanje? Vseh je bilo seveda veliko več, a so le redke preživele. Izumrle so, ko niso imele več moških potomcev. To se je lahko zgodilo po naravni poti (ko na primer grof ni imel sina) ali po nasilni poti (ko so vitezi sovražnega grofa vse moške potomce pobili).
Danes na srečo ni več tako, naša družinska drevesa rastejo tudi po dekletih in ne zdi se nam več nujno, da ena družina izgine, da bi lahko druga uspela.
𝕾𝖕𝖑𝖔𝖍 𝖘𝖊 𝖓𝖊 𝖟𝖓𝖆𝖏𝖉𝖊𝖒 𝖒𝖊𝖉 𝖛𝖘𝖊𝖒𝖎 𝖙𝖊𝖒𝖎 𝖌𝖗𝖔𝖋𝖎 𝖎𝖓 𝖌𝖗𝖔𝖋𝖎𝖈𝖆𝖒𝖎.
Na gradu je bilo veliko prostora in tudi kar nekaj ljudi:
👑 graščak in njegova družina,
🧹 služabniki,
👨🍳 kuharji,
🪖 vojaki,
🐎 hlevarji,
🧲 obrtniki ...
... če revežev v ječi sploh ne štejemo. Najpomembnejši je bil seveda lastnik gradu, graščak. Drugi so bili pomembni toliko, kot so bili blizu graščaku. Najbližja mu je bila seveda družina. Vsem družinskim članom skupaj se je reklo plemiška družina.
Pri nas jih je bilo kar nekaj, a nobena ni bila slovenskega/slovanskega porekla.
Na zemljevidu vidiš le nekatere od najbolj znanih. Si že slišal/a zanje? Vseh je bilo seveda veliko več, a so le redke preživele. Izumrle so, ko niso imele več moških potomcev. To se je lahko zgodilo po naravni poti (ko na primer grof ni imel sina) ali po nasilni poti (ko so vitezi sovražnega grofa vse moške potomce pobili).
Danes na srečo ni več tako, naša družinska drevesa rastejo tudi po dekletih in ne zdi se nam več nujno, da ena družina izgine, da bi lahko druga uspela.
𝕾𝖕𝖑𝖔𝖍 𝖘𝖊 𝖓𝖊 𝖟𝖓𝖆𝖏𝖉𝖊𝖒 𝖒𝖊𝖉 𝖛𝖘𝖊𝖒𝖎 𝖙𝖊𝖒𝖎 𝖌𝖗𝖔𝖋𝖎 𝖎𝖓 𝖌𝖗𝖔𝖋𝖎𝖈𝖆𝖒𝖎.
Veš, v katero plemiško družino spadajo tile plemiči?
Erazem.
Lenart.
Veronika.
Vitezi Predjamski.
Goriški grofje.
Celjski grofje.
<< Nazaj
Stran 5
Plemiči in gradovi so zelo zanimiva tema, zato je o njej že veliko napisanega. Na spletu jih lahko raziskuješ na Gradovih Slovenije.
Fantje in punce
V srednjem veku ni bilo vseeno, ali si se rodil/a kot deček ali kot deklica. Pravzaprav je to zelo, zelo zaznamovalo tvoje življenje. Plemiškim otrokom je spol določil potek celega življenja. Tudi v tlačanskih družinah so bile med ženskami in moškimi velike razlike, čeprav se ob tlaki nihče ni imel ravno fino.
𝕻𝖔𝖒𝖎𝖘𝖑𝖎, 𝖐𝖔𝖒𝖚 𝖏𝖊 𝖇𝖔𝖑𝖏 𝖙𝖗𝖉𝖆 𝖕𝖗𝖊𝖉𝖑𝖆.
Ženske so skrbele za:
🍳 Gospodinjstvo in družino.
To je bila njihova glavna skrb, ki je vključevala kuhanje, čiščenje, pranje perila in vzgojo otrok.
🍳 Kmečko delo.
Ženske so prevzele »lažja« kmečka opravila, kot so sajenje, žetev in skrb za živino.
🍳 Obrt in trgovina.
Nekatere ženske, predvsem vdove ali žene obrtnikov in trgovcev, so lahko sodelovale pri družinskih obrteh in trgovskih dejavnostih. Vendar pa so bile vloge pogosto omejene na manj zahtevna dela.
🍳 Samostani.
Tiste, ki so šle v samostan, so se lahko izobraževale in pisale.
Moški so skrbeli za:
🏺 Politično in vojaško moč.
Predvsem od vitezov so pričakovali, da bodo vedno pripravljeni braniti ozemlje in paziti, da se kmetje ni bi preveč upirali.
🏺 Kmečko delo.
Večina moških je delala na poljih in skrbela za kmetije. Kadar je bilo treba kaj zgraditi, so jih porabili tudi za to.
🏺 Obrt in trgovina.
Moški so bili obrtniki, trgovci in poslovneži, ki so vodili delavnice in trgovine ter sodelovali v cehih.
🏺 Religija.
Dušniški poklici, kot so duhovniki, škofje in menihi, so bili rezervirani za moške. Imeli so pomembno vlogo v verskem življenju in izobraževanju.
Poglej, kako so živeli na gradu.
V srednjem veku ni bilo vseeno, ali si se rodil/a kot deček ali kot deklica. Pravzaprav je to zelo, zelo zaznamovalo tvoje življenje. Plemiškim otrokom je spol določil potek celega življenja. Tudi v tlačanskih družinah so bile med ženskami in moškimi velike razlike, čeprav se ob tlaki nihče ni imel ravno fino.
𝕻𝖔𝖒𝖎𝖘𝖑𝖎, 𝖐𝖔𝖒𝖚 𝖏𝖊 𝖇𝖔𝖑𝖏 𝖙𝖗𝖉𝖆 𝖕𝖗𝖊𝖉𝖑𝖆.
Ženske so skrbele za:
🍳 Gospodinjstvo in družino.
To je bila njihova glavna skrb, ki je vključevala kuhanje, čiščenje, pranje perila in vzgojo otrok.
🍳 Kmečko delo.
Ženske so prevzele »lažja« kmečka opravila, kot so sajenje, žetev in skrb za živino.
🍳 Obrt in trgovina.
Nekatere ženske, predvsem vdove ali žene obrtnikov in trgovcev, so lahko sodelovale pri družinskih obrteh in trgovskih dejavnostih. Vendar pa so bile vloge pogosto omejene na manj zahtevna dela.
🍳 Samostani.
Tiste, ki so šle v samostan, so se lahko izobraževale in pisale.
Moški so skrbeli za:
🏺 Politično in vojaško moč.
Predvsem od vitezov so pričakovali, da bodo vedno pripravljeni braniti ozemlje in paziti, da se kmetje ni bi preveč upirali.
🏺 Kmečko delo.
Večina moških je delala na poljih in skrbela za kmetije. Kadar je bilo treba kaj zgraditi, so jih porabili tudi za to.
🏺 Obrt in trgovina.
Moški so bili obrtniki, trgovci in poslovneži, ki so vodili delavnice in trgovine ter sodelovali v cehih.
🏺 Religija.
Dušniški poklici, kot so duhovniki, škofje in menihi, so bili rezervirani za moške. Imeli so pomembno vlogo v verskem življenju in izobraževanju.
Poglej, kako so živeli na gradu.
Katero opravilo, ki se ga moški niso dotikali v srednjem veku, jim je še danes tuje?
Kuhanje.
Vzgoja otrok
Rojevanje otrok.
Sejanje žita.
<< Nazaj
Stran 6
Tudi vitezi so hodili v šolo, le da je bila njihova pogosto bolj kruta od te, v katero hodite danes. Za začetek so se morali pri sedmih letih dečki odseliti od doma.
Viteška šola
V življenju mladega plemiča je bila pomembna številka sedem. Odraščanje je potekalo po nekakšnih »sedemletkah«.
Prva sedemletka
Plemiški otroci so živeli v gradovih skupaj s svojimi starši. Tam so zanje lepo skrbeli, veliko so se igrali. Ko so dopolnili sedem let, je bilo zabave konec. Fante so odposlali na tuje gradove, da se izučijo za viteze, deklice pa so začeli poslali v uk za (plemenite) gospodinje.
Otroštvo v srednjem veku je skrivalo kar nekaj pasti, verjetno največja je bila bolezen. Ker medicina še takrat še ni znala pozdraviti bolezni, ki danes niso več tako zelo nevarne, jih približno četrtina ni dočakala prvega rojstnega dne. Vsak tretji od preživelih je umrl pred desetim letom.
Druga sedemletka
Od sedmega do štirinajstega leta so dečki hodili v nekakšno osnovno viteško šolo. Bili so paži na gradu tujega plemiča, mu stregli pri kosilu, nosili pošto, loščili oklep in na sploh ubogali vse, kar jim je plemič naročil. V zameno so se na gradu učili:
🎓 brati,
🎓 pisati,
🎓 plesati,
🎓 igrati na inštrument.
Poskusite v šoli zaplesati farondole srednjeveški ples iz Francije.
Tretja sedemletka
Od štirinajstega do enaindvajsetega leta je fant hodil v srednjo videško šolo. Takrat je bil oproda. Navadno je ostal pri istem plemiču, le njegove naloge so se malo spremenile. Oproda je že spremljal svojega viteza-učitelja v vojno, le da se ni boril, ampak je čuval vitezove stvari, mu pripravil posteljo, mu stregel pri mizi in razkosaval meso. V zameno se je (v gradu in na polju) učil:
⚔️ mečevanja
⚔️ ježe
⚔️ lova
.jpeg)
Enaindvajset
Pri enaindvajsetih je fant odrasel. Če je bil priden in nadarjen, so ga razglasili za viteza. Takrat so prisegli zvestobo vladarju, kar je pomenilo, da so se morali boriti zanj, kadar jih je poklical. Če so imeli srečo, jih ni klical preveč pogosto in so lahko večji del življenja posvetili viteškim turnirjem, pojedinam pisanju pesmi in zapeljevanju grajskih gospodičen.
𝖁𝖊č 𝖔 𝖙𝖊𝖒 𝖕𝖆 𝖓𝖆 𝖓𝖆𝖘𝖑𝖊𝖉𝖓𝖏𝖎 𝖘𝖙𝖗𝖆𝖓𝖎 - 𝖙𝖆𝖐𝖔𝖏 𝖐𝖔 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖑𝖓𝖔 𝖔𝖉𝖌𝖔𝖛𝖔𝖗𝖎š 𝖓𝖆 𝖛𝖕𝖗𝖆š𝖆𝖓𝖏𝖊.
V življenju mladega plemiča je bila pomembna številka sedem. Odraščanje je potekalo po nekakšnih »sedemletkah«.
Prva sedemletka
Plemiški otroci so živeli v gradovih skupaj s svojimi starši. Tam so zanje lepo skrbeli, veliko so se igrali. Ko so dopolnili sedem let, je bilo zabave konec. Fante so odposlali na tuje gradove, da se izučijo za viteze, deklice pa so začeli poslali v uk za (plemenite) gospodinje.
Otroštvo v srednjem veku je skrivalo kar nekaj pasti, verjetno največja je bila bolezen. Ker medicina še takrat še ni znala pozdraviti bolezni, ki danes niso več tako zelo nevarne, jih približno četrtina ni dočakala prvega rojstnega dne. Vsak tretji od preživelih je umrl pred desetim letom.
Druga sedemletka
Od sedmega do štirinajstega leta so dečki hodili v nekakšno osnovno viteško šolo. Bili so paži na gradu tujega plemiča, mu stregli pri kosilu, nosili pošto, loščili oklep in na sploh ubogali vse, kar jim je plemič naročil. V zameno so se na gradu učili:
🎓 brati,
🎓 pisati,
🎓 plesati,
🎓 igrati na inštrument.
Poskusite v šoli zaplesati farondole srednjeveški ples iz Francije.
Tretja sedemletka
Od štirinajstega do enaindvajsetega leta je fant hodil v srednjo videško šolo. Takrat je bil oproda. Navadno je ostal pri istem plemiču, le njegove naloge so se malo spremenile. Oproda je že spremljal svojega viteza-učitelja v vojno, le da se ni boril, ampak je čuval vitezove stvari, mu pripravil posteljo, mu stregel pri mizi in razkosaval meso. V zameno se je (v gradu in na polju) učil:
⚔️ mečevanja
⚔️ ježe
⚔️ lova
Enaindvajset
Pri enaindvajsetih je fant odrasel. Če je bil priden in nadarjen, so ga razglasili za viteza. Takrat so prisegli zvestobo vladarju, kar je pomenilo, da so se morali boriti zanj, kadar jih je poklical. Če so imeli srečo, jih ni klical preveč pogosto in so lahko večji del življenja posvetili viteškim turnirjem, pojedinam pisanju pesmi in zapeljevanju grajskih gospodičen.
𝖁𝖊č 𝖔 𝖙𝖊𝖒 𝖕𝖆 𝖓𝖆 𝖓𝖆𝖘𝖑𝖊𝖉𝖓𝖏𝖎 𝖘𝖙𝖗𝖆𝖓𝖎 - 𝖙𝖆𝖐𝖔𝖏 𝖐𝖔 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖑𝖓𝖔 𝖔𝖉𝖌𝖔𝖛𝖔𝖗𝖎š 𝖓𝖆 𝖛𝖕𝖗𝖆š𝖆𝖓𝖏𝖊.
Kaj je bil v srednjem veku plemiški fant, ki bi danes hodil v 7. razred osnovne šole?
Paž.
Oproda.
Dvorni norček.
<< Nazaj
Stran 7
//v Sloveniji je največ vertikalnih sončnih ur na stenah starejših hiš ali graščin, ki so obrnjene proti jugu. Horizontalne sončne ure imajo ploskev na tleh. Ker pri nas ni bilo veliko primernih prostorov zanje, jih je seveda manj. Poznamo tudi ekvatorialne sončne ure. //
Sončna ura
Če dobro pogledaš, boš na našem gradu videl/a sončno uro.
Narisali smo jo na podlagi obnovljene sončne ure v Beltincih.
V Sloveniji večinoma prevladujejo samo navpične sončne ure, ki jih najdemo na stenah cerkva in stavb. Kar nekaj jih najdeš tukaj. Si katero od teh opazil/a tudi v živo?
Najstarejše sončne ure, kar so jih kdaj našli, so stare več tisočletij, Uporabljali so jih že v starem Egiptu, prve omembe pa segajo v 8. stoletje pred našim štetjem. Poznali so jih tudi Kitajci, menda najboljše pa so izdelovali Grki. Od njih so plonkali tudi stari Rimljani. Te ure so bile ležeče, pokončne ali nagnjene.
Te zanima še več podrobnosti o sončnih urah?
Ko pride pomlad, jo lahko narediš tudi na šolskem dvorišču. Da bodo meseci do takrat hitreje minili, poglej posnetek in odgovori na vprašanje:
Če dobro pogledaš, boš na našem gradu videl/a sončno uro.
Narisali smo jo na podlagi obnovljene sončne ure v Beltincih.
V Sloveniji večinoma prevladujejo samo navpične sončne ure, ki jih najdemo na stenah cerkva in stavb. Kar nekaj jih najdeš tukaj. Si katero od teh opazil/a tudi v živo?
Najstarejše sončne ure, kar so jih kdaj našli, so stare več tisočletij, Uporabljali so jih že v starem Egiptu, prve omembe pa segajo v 8. stoletje pred našim štetjem. Poznali so jih tudi Kitajci, menda najboljše pa so izdelovali Grki. Od njih so plonkali tudi stari Rimljani. Te ure so bile ležeče, pokončne ali nagnjene.
Te zanima še več podrobnosti o sončnih urah?
Ko pride pomlad, jo lahko narediš tudi na šolskem dvorišču. Da bodo meseci do takrat hitreje minili, poglej posnetek in odgovori na vprašanje:
S čim so otroci v RoboTech delavnici izdelali sončno uro?
Z baterijami AAA.
S kredo in vrvico.
S škarjami in platnom.
<< Nazaj
Stran 8
//V kolikor je sončna ura pravilno izdelana in pravilno umerjena, bi morala tudi kazati točen čas. Sliši se preprosti, vendar ni tako. Običajne sončne ure, z izjemo nekaterih zelo naprednih in matematično ter geometrijsko dovršenih, praktično niso nikoli točne, če jih primerjamo z našim standardnim časom.//
Ekvatorialne sončne ure
Te sončne ure so nekoliko bolj zapletene. Običajno imajo polkrožno številčnico, pravokotno na »kazalec«, ta pa je poravnan z osjo vrtenja zemlje. Ekvatorialne sončne ure so lahko zelo zanimive, lahko imajo različne motive, skulpture in so lahko pravo umetniško delo.
Tudi ekvatorialno sončno uro lahko izdelaš sam/a.
Poglej nekaj najbolj znanih in priljubljenih ekvatorialnih sončnih ur, morda dobiš idejo za naslednje družinsko potovanje. Prispevek je v angleščini.
O sončni uri je davno, davno pel tudi slovenski humorist Frane Milčinski Ježek. Pozorno poslušaj posnetek in odgovori na vprašanje.
Te sončne ure so nekoliko bolj zapletene. Običajno imajo polkrožno številčnico, pravokotno na »kazalec«, ta pa je poravnan z osjo vrtenja zemlje. Ekvatorialne sončne ure so lahko zelo zanimive, lahko imajo različne motive, skulpture in so lahko pravo umetniško delo.
Tudi ekvatorialno sončno uro lahko izdelaš sam/a.
Poglej nekaj najbolj znanih in priljubljenih ekvatorialnih sončnih ur, morda dobiš idejo za naslednje družinsko potovanje. Prispevek je v angleščini.
O sončni uri je davno, davno pel tudi slovenski humorist Frane Milčinski Ježek. Pozorno poslušaj posnetek in odgovori na vprašanje.
Česa ne sme šteti sončna ura?
Nadur.
Svetlih ur.
Predur.
Temnih ur.
<< Nazaj
Stran 9
Z gradovi se seveda ukvarja še veliko, veliko drugih strokovnjakov. Od muzejskih strokovnjakov do turističnih delavcev, gradovi nudijo delo in zabavo širokemu krogu ljudi, tako je bilo nekdaj in tako je še danes.
Poklici
Za gradovi in graščaki se ukvarjajo različni poklici.
Tu jih je le nekaj.
Kastelolog
Kdor proučuje gradove za službo (in ne kot hobi) je kastelolog. Kastelologom se bolj po slovensko reče tudi gradoslovci. Naš najbolj znani kastelolog je bil dr. Ivan Stopar. Če te ta poklic zanima, poglej (čisto resen) pogovor z njim.
Arheolog
Arheolog raziskuje preteklost preko stvari, ki so ostale iz davnih časov. To so lahko skodelice, kosti, ruševine, nakit ... Med drugim raziskujejo tudi gradove.
Zgodovinar
Kot že ime pove, zgodovinarji raziskujejo zgodovino, nekaj, kar je bilo in danes ni več. To gradovi vsekakor so. Za razliko od arheologov, ki se ukvarjajo s predmeti, zgodovinarji proučujejo veliko pisnih virov. Nekateri zgodovinarji učijo zgodovino v osnovnih in srednjih šolah.
Umetnostni zgodovinar
Ker so imeli graščaki dosti umetnin, se z njihovo zapuščino ukvarjajo umetnostni zgodovinarji. Kot običajni zgodovinarji jih zanima predvsem preteklost, le da so bolj mahnjeni na slike in kipe.
Restavrator
Ko arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji opravijo svoje raziskave, pridejo na vrsto restavratorji. Oni in one povrnejo umetnine, pohištvo, obleke in še marsikaj v (čim bolj) prvotno stanje.
Za gradovi in graščaki se ukvarjajo različni poklici.
Tu jih je le nekaj.
Kastelolog
Kdor proučuje gradove za službo (in ne kot hobi) je kastelolog. Kastelologom se bolj po slovensko reče tudi gradoslovci. Naš najbolj znani kastelolog je bil dr. Ivan Stopar. Če te ta poklic zanima, poglej (čisto resen) pogovor z njim.
Arheolog
Arheolog raziskuje preteklost preko stvari, ki so ostale iz davnih časov. To so lahko skodelice, kosti, ruševine, nakit ... Med drugim raziskujejo tudi gradove.
Zgodovinar
Kot že ime pove, zgodovinarji raziskujejo zgodovino, nekaj, kar je bilo in danes ni več. To gradovi vsekakor so. Za razliko od arheologov, ki se ukvarjajo s predmeti, zgodovinarji proučujejo veliko pisnih virov. Nekateri zgodovinarji učijo zgodovino v osnovnih in srednjih šolah.
Umetnostni zgodovinar
Ker so imeli graščaki dosti umetnin, se z njihovo zapuščino ukvarjajo umetnostni zgodovinarji. Kot običajni zgodovinarji jih zanima predvsem preteklost, le da so bolj mahnjeni na slike in kipe.
Restavrator
Ko arheologi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji opravijo svoje raziskave, pridejo na vrsto restavratorji. Oni in one povrnejo umetnine, pohištvo, obleke in še marsikaj v (čim bolj) prvotno stanje.
Vsi spodaj našteti poklici so povezani tudi z gradovi, a enega nismo omenili. Katerega?
Restavrator.
Arheolog.
Vodovodar.
<< Nazaj
Stran 10
Čestitke za rešen grajski labirint! Upamo, da si izvedel/a veliko zanimivih stvari. 🌅 🙌
Svoje znanje lahko deliš tudi z drugimi, saj gradovi zanimajo vse in so zato zelo hvaležna tema za pogovor.
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Ob koncu Lunine učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Zate imamo tokrat poseben izziv. Ker je v Sloveniji veliko gradov, nikakor ne moremo spoznati vseh. Zato te prosimo, da opiši grad, ki ga imaš v bližini. Lahko ga tudi narišeš in napišeš, kar veš o njem. Veseli bomo tvojega pisma, ki ga pošlji po navadni pošti do 15. 1. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izžrebane čakajo lepe nagrade!
📚😍
* obvezen podatek
<-
Svoje znanje lahko deliš tudi z drugimi, saj gradovi zanimajo vse in so zato zelo hvaležna tema za pogovor.
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Ob koncu Lunine učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Zate imamo tokrat poseben izziv. Ker je v Sloveniji veliko gradov, nikakor ne moremo spoznati vseh. Zato te prosimo, da opiši grad, ki ga imaš v bližini. Lahko ga tudi narišeš in napišeš, kar veš o njem. Veseli bomo tvojega pisma, ki ga pošlji po navadni pošti do 15. 1. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izžrebane čakajo lepe nagrade!
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-