Osončje
Stran 1
Osončje
(e-učna pot)
JANUAR 2026
Vesolje je nepredstavljivo veliko, skrivnostno in čarobno. Raziskujemo ga lahko vsi, od majhnih otrok, amaterskih zvezdogledov do najpametnejših astronomov. Med predlogi veselošolcev se je znašlo vse od potovanj po vesolju, raziskovanja planetov, vesoljskih ladij, iskanja življenja v vesolju, črnih lukenj ... Preden se odpravimo daleč v neznano, se bomo v tokratni Veseli šoli razgledali po lastnem dvorišču - Osončju.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 30–45 min
Učni cilj: Spodbujanje zanimanja za astronomijo, delo z različnimi viri o planetu in vesolju, povezovanje znanj z različnih področij in predmetov.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Irena Duša Draž, Andrej Guštin/Zavod Cosmolab
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: NASA. ESA, Shutterstock, Wikipedia
<< Nazaj
Stran 2
//Zvezde niso naključno razpršene po vesolju, ampak so zbrane v ogromne skupine - galaksije. Sonce je v galaksiji, ki ji pri nas rečemo Rimska cesta, v angleščini (in mnogih drugih jezikih) pa jo imenujejo Mlečna cesta. Astronomi ocenjujejo, da je samo v Rimski cesti okoli 100 milijard zvezd. Poleg tega obstajajo še milijoni in milijoni drugih galaksij!
//
//
Koliko je zvezd v vesolju
Naše Osončje je za nas ogromno, v primerjavi z vesoljem pa zanemarljivo majhno. Sonce in planeti so le eden izmed nepreštevnih planetarnih sistemov.
Vesolje okrog nas lahko raziskuješ tudi sam/a! Evropska vesoljska agencija je pripravila številne posnetke teleskopa Gaia, ki jih lahko premikaš, gledaš od blizu ali od daleč.
Naše Osončje je za nas ogromno, v primerjavi z vesoljem pa zanemarljivo majhno. Sonce in planeti so le eden izmed nepreštevnih planetarnih sistemov.
Vesolje okrog nas lahko raziskuješ tudi sam/a! Evropska vesoljska agencija je pripravila številne posnetke teleskopa Gaia, ki jih lahko premikaš, gledaš od blizu ali od daleč.
Kako je ime naši zvezdi?
Osončje
Sonce
Luna
Venera
<< Nazaj
Stran 3
Astronomi kar naprej raziskujejo druge planetarne sisteme ter iščejo podobnosti in razlike z našim Osončjem. Drugim planetarnim sistemom rečejo tudi eksoplanetarni sistemi, planetom v drugih sistemom pa eksoplaneti.
Planetarni sistemi
Zvezdni sistem je zvezda in vse, kar z gravitacijo drži v svoji bližini:
- planeti,
- planetoidi.
- naravni sateliti,
- kometi,
- asteroidi,
- meteoriti
- medplanetarna snov ...
Ker si dom (Osončje) delimo s še sedmimi drugimi planeti, te bo število planetov v drugih raziskanih planetarnih sistemih verjetno presenetilo:
Planetarni sistemi po številu odkritih planetov
Slika prikazuje število sistemov z enim, dvema, tremi planeti ... Vsaka pika predstavlja en znan planetarni sistem. Do leta 2017, ko je nastala zgornja grafika, smo našli več kot 2000 sistemov z enim planetom. Sistemi z več planeti so očitno redkejši. Kepler-90i je prvi odkriti eksoplanetarni sistem, ki ima tako kot Osončje osem planetov.
Zvezdni sistem je zvezda in vse, kar z gravitacijo drži v svoji bližini:
- planeti,
- planetoidi.
- naravni sateliti,
- kometi,
- asteroidi,
- meteoriti
- medplanetarna snov ...
Ker si dom (Osončje) delimo s še sedmimi drugimi planeti, te bo število planetov v drugih raziskanih planetarnih sistemih verjetno presenetilo:
Planetarni sistemi po številu odkritih planetov
Slika prikazuje število sistemov z enim, dvema, tremi planeti ... Vsaka pika predstavlja en znan planetarni sistem. Do leta 2017, ko je nastala zgornja grafika, smo našli več kot 2000 sistemov z enim planetom. Sistemi z več planeti so očitno redkejši. Kepler-90i je prvi odkriti eksoplanetarni sistem, ki ima tako kot Osončje osem planetov.
Česa NE najdeš v planetarnem sistemu?
Naravnih satelitov.
Kometov.
Zvezd.
Galaksij.
<< Nazaj
Stran 4
Sonce je Zemlji veliko, veliko bližje kot druge zvezde, a še vedno precej daleč. Od Zemlje je oddaljeno približno 150 milijonov kilometrov. To je kar 400-krat večja razdalja kot med Zemljo in Luno!
Sonce
Zvezde lahko vidiš v različnih situacijah:
- Če se močno udariš.
- Na filmski premieri ali koncertu.
- Ponoči.
- Čez dan.
Ponoči je nebo polno zvezd, ker zaide naša zvezda, Sonce. Čez dan je Sonce edina zvezda, ki jo vidimo, saj je zaradi bližine tako svetla, da preglasi vse druge.
Kakšna zvezda je Sonce?
Sonce je vroča krogla plina. Na Zemljo pošilja svetlobo in toploto. Naše Sonce je približno 100-krat širše od Zemlja, a astronomi so odkrili tudi zvezde, ki so 100-krat večje od Sonca, in druge, ki so 10-krat manjše. Naše Sonce je torej povprečna zvezda. Oglej si ga z vseh kotov, od blizu in daleč.
Sonce nas razvaja s poletji, sončnimi vzhodi in zahodi (tale zgoraj je sončni vzhod, kot ga vidijo astronavti na Mednarodni vesoljski postaji) in tudi s polarnim sijem, ki nastane, ko sončev veter zadene zaščitno plast okrog Zemlje. Polarnemu siju rečemo tudi aurora borealis. Ime je dobil po po rimski boginji Avrori.
Zvezde lahko vidiš v različnih situacijah:
- Če se močno udariš.
- Na filmski premieri ali koncertu.
- Ponoči.
- Čez dan.
Ponoči je nebo polno zvezd, ker zaide naša zvezda, Sonce. Čez dan je Sonce edina zvezda, ki jo vidimo, saj je zaradi bližine tako svetla, da preglasi vse druge.
Kakšna zvezda je Sonce?
Sonce je vroča krogla plina. Na Zemljo pošilja svetlobo in toploto. Naše Sonce je približno 100-krat širše od Zemlja, a astronomi so odkrili tudi zvezde, ki so 100-krat večje od Sonca, in druge, ki so 10-krat manjše. Naše Sonce je torej povprečna zvezda. Oglej si ga z vseh kotov, od blizu in daleč.
Sonce nas razvaja s poletji, sončnimi vzhodi in zahodi (tale zgoraj je sončni vzhod, kot ga vidijo astronavti na Mednarodni vesoljski postaji) in tudi s polarnim sijem, ki nastane, ko sončev veter zadene zaščitno plast okrog Zemlje. Polarnemu siju rečemo tudi aurora borealis. Ime je dobil po po rimski boginji Avrori.
Kdo je Avrora? Lahko si pomagaš z namigom.
Boginja sončnega vzhoda.
Boginja sončnega zahoda.
<< Nazaj
Stran 5
Naše Osončje je nastalo pred približno 4,6 milijarde leti iz gostega oblaka medzvezdnega plina in prahu. Ta oblak se je sesedel, ob tem pa je nastala sončna meglica – vrteč se disk snovi iz plina in prahu. Sčasoma je tlak v jedru postal tako velik, da so se atomi vodika začeli združevati v helij, pri tem pa se je sproščala ogromna količina energije. Tako se je rodilo naše Sonce, ki je sčasoma zbralo več kot 99 % vse snovi v Osončju.
Sonce sveti tako, da pretvarja vodik v helij, podobno kot velikanska atomska peč. Pri tem se sprošča izjemno velika količina energije.
Sonce sveti tako, da pretvarja vodik v helij, podobno kot velikanska atomska peč. Pri tem se sprošča izjemno velika količina energije.
Kako vroče je zelo vroče?
Površje Sonca je zelo vroče, okrog 5500 stopinj Celzija, njegovo ozračje pa je še za nekaj milijonov stopinj bolj vroče. Najbolj vroče od vsega je Sončevo jedro, kjer temperatura doseže osupljivih približno 15 milijonov stopinj Celzija!
Celzij in Kelvin
V astronomiji se za merjenje temperature nebesnih teles, kot so zvezde, planeti in galaksije, pogosto uporablja Kelvinova (absolutna) temperaturna lestvica. Temperaturo določi na podlagi sevanja, ki ga oddaja neko telo.
Pretvarjanje temperatur iz Kelvinov v Celzije je zelo preprosto:
0 stopinj Kelvina je enako -273,15 stopinj Celzija:
0 K = -273,15 ° C
Temperatura v stopinjah Celzija (° C) je enaka temperaturi v Kelvinih (K) minus 273,15. Temperatura v Kelvinih je enaka temperaturi v stopinjah Celzija plus 273,15.
Pege, nevihte in izbruhi ...
Sonce ima tudi pege, območja na "površju" Sonca, kjer je temperatura nižja, magnetna dejavnost pa višja. Sončeve pege je opazoval že Galilelo. Iz njihovega gibanja je sklepal, da se tudi Sonce vrti.
Magnetne silnice v bližini sončnih peg se pogosto zapletajo, križajo in prerazporejajo. To lahko povzroči nenaden izbruh energije, sončni izbruh. Sončni izbruhi v vesolje sproščajo velike količine sevanja, najmočnejši lahko pomešajo tudi komunikacijske štrene na Zemlji.
Površje Sonca je zelo vroče, okrog 5500 stopinj Celzija, njegovo ozračje pa je še za nekaj milijonov stopinj bolj vroče. Najbolj vroče od vsega je Sončevo jedro, kjer temperatura doseže osupljivih približno 15 milijonov stopinj Celzija!
Celzij in Kelvin
V astronomiji se za merjenje temperature nebesnih teles, kot so zvezde, planeti in galaksije, pogosto uporablja Kelvinova (absolutna) temperaturna lestvica. Temperaturo določi na podlagi sevanja, ki ga oddaja neko telo.
Pretvarjanje temperatur iz Kelvinov v Celzije je zelo preprosto:
0 stopinj Kelvina je enako -273,15 stopinj Celzija:
0 K = -273,15 ° C
Temperatura v stopinjah Celzija (° C) je enaka temperaturi v Kelvinih (K) minus 273,15. Temperatura v Kelvinih je enaka temperaturi v stopinjah Celzija plus 273,15.
Pege, nevihte in izbruhi ...
Sonce ima tudi pege, območja na "površju" Sonca, kjer je temperatura nižja, magnetna dejavnost pa višja. Sončeve pege je opazoval že Galilelo. Iz njihovega gibanja je sklepal, da se tudi Sonce vrti.
Magnetne silnice v bližini sončnih peg se pogosto zapletajo, križajo in prerazporejajo. To lahko povzroči nenaden izbruh energije, sončni izbruh. Sončni izbruhi v vesolje sproščajo velike količine sevanja, najmočnejši lahko pomešajo tudi komunikacijske štrene na Zemlji.
Koliko kelvinov sevanja oddajaš, če imaš vročino 38,3 stopinje Celzija?
- 234,85.
+ 311,45 K.
<< Nazaj
Stran 6
//Beseda planet izvira iz stare grščine, iz besede planētēs, ki pomeni »potepuh« oziroma »tisti, ki se premika«.//
Red v Osončju
Naše Osončje vključuje Sonce, osem planetov, pet uradno poimenovanih pritlikavih planetov, na stotine lun ter tisoče asteroidov in kometov.
Naše Osončje sega veliko dlje od planetov, ki krožijo okoli Sonca. Vanj spada tudi Kuiperjev pas, ki leži onkraj Neptunove tirnice. To je obroč ledenih teles, ki so skoraj vsa manjša od najbolj znanega telesa Kuiperjevega pasu – pritlikavega planeta Plutona.
Vrstni red in razporeditev planetov v Osončju sta posledica tega, kako je Osončje nastalo. Najbližje Soncu je v času mladosti Osončja vročino lahko prenesla le kamnita snov. Zato so prvi štirje planeti – Merkur, Venera, Zemlja in Mars – kamniti planeti. Rečemo jim tudi notranji planeti. V primerjavi z zunanjimi planeti so majhni in imajo trdno, kamnito površje.
Med notranjimi in zunanjimi planeti je asteroidni pas. Leži torej med tirnicama Marsa in Jupitra in še zdaleč ni tako gosto zapolnjen, kot ga pogosto prikazujejo v filmih in na slikah. V pasu so do danes odkrili in poimenovali več kot 600.000 asteroidov. Največji ima premer približno 940 kilometrov, kar pomeni, da ni več asteroid, ampak kar pritlikavi planet. Ime Ceres ali Cerera je dobil po rimski boginji žetve.
Led, tekočina in plini v zunanjih delih mladega Osončja so se povezali v plinasta velikana Jupiter in Saturn ter ledena velikana Uran in Neptun.
Naše Osončje vključuje Sonce, osem planetov, pet uradno poimenovanih pritlikavih planetov, na stotine lun ter tisoče asteroidov in kometov.
Naše Osončje sega veliko dlje od planetov, ki krožijo okoli Sonca. Vanj spada tudi Kuiperjev pas, ki leži onkraj Neptunove tirnice. To je obroč ledenih teles, ki so skoraj vsa manjša od najbolj znanega telesa Kuiperjevega pasu – pritlikavega planeta Plutona.
Vrstni red in razporeditev planetov v Osončju sta posledica tega, kako je Osončje nastalo. Najbližje Soncu je v času mladosti Osončja vročino lahko prenesla le kamnita snov. Zato so prvi štirje planeti – Merkur, Venera, Zemlja in Mars – kamniti planeti. Rečemo jim tudi notranji planeti. V primerjavi z zunanjimi planeti so majhni in imajo trdno, kamnito površje.
Med notranjimi in zunanjimi planeti je asteroidni pas. Leži torej med tirnicama Marsa in Jupitra in še zdaleč ni tako gosto zapolnjen, kot ga pogosto prikazujejo v filmih in na slikah. V pasu so do danes odkrili in poimenovali več kot 600.000 asteroidov. Največji ima premer približno 940 kilometrov, kar pomeni, da ni več asteroid, ampak kar pritlikavi planet. Ime Ceres ali Cerera je dobil po rimski boginji žetve.
Led, tekočina in plini v zunanjih delih mladega Osončja so se povezali v plinasta velikana Jupiter in Saturn ter ledena velikana Uran in Neptun.
V katero skupino spadata planeta?
Venera.
Jupiter.
Notranji planeti.
Zunanji planeti.
<< Nazaj
Stran 7
//Za Merkur vemo že od antičnih časov, saj ga je mogoče opazovati brez naprednih teleskopov.
Ker je tako blizu Soncu, je Merkur z Zemlje težko proučevati. Ljudje ga še nismo obiskali in tudi nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu zgodilo. Smo pa tja poslali dve vesoljski sondi, Mariner 10 in MESSENGER.//
Ker je tako blizu Soncu, je Merkur z Zemlje težko proučevati. Ljudje ga še nismo obiskali in tudi nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu zgodilo. Smo pa tja poslali dve vesoljski sondi, Mariner 10 in MESSENGER.//
Merkur
Merkur je najmanjši planet v našem Osončju in najbližji Soncu. Le malo je večji od Zemljine Lune. Sam Merkur nima nobene lune. Ker je Sončev sosed, je na strani, obrnjeni proti Soncu, zelo, zelo vroče. Kljub tenu ni najbolj vroč med planeti, od njega je bolj vroča le Venera. Na strani, ki je obrnjena stran od Sonca, je nasprotno zelo, zelo mraz.
Vesoljsko plovilo MESSENGER je Merkur posnelo z vseh strani. Iz njegovih posnetkov so ustvari to pobarvano površje Merkurja, ki razkriva, iz česa je in kaj se mu je v preteklosti dogajalo.
Ta majhen planet se v primerjavi z Zemljo vrti zelo počasi, zato tam en dan traja zelo dolgo. En dan na Merkurju traja kar 59 zemeljskih dni. Leto na Merkurju pa mine hitro! Ker je Merkur Soncu najbližji planet, potrebuje le malo časa, da obkroži Sonce. En obhod opravi v samo 88 zemeljskih dneh. Če bi živel/a na Merkurju, bi imel/a rojstni dan vsake tri mesece!
Takole je ena od vesoljskih sond ujela Merkur pred Soncem.
Dan na Merkurju ni takšen kot dan na Zemlji. Pri nas Sonce vsak dan vzide in zaide. Zaradi počasnega vrtenja in kratkega leta pa na Merkurju Sonce vzhaja in zahaja zelo redko. Tam Sonce vzide le vsakih 180 zemeljskih dni!
Merkur je najmanjši planet v našem Osončju in najbližji Soncu. Le malo je večji od Zemljine Lune. Sam Merkur nima nobene lune. Ker je Sončev sosed, je na strani, obrnjeni proti Soncu, zelo, zelo vroče. Kljub tenu ni najbolj vroč med planeti, od njega je bolj vroča le Venera. Na strani, ki je obrnjena stran od Sonca, je nasprotno zelo, zelo mraz.
Vesoljsko plovilo MESSENGER je Merkur posnelo z vseh strani. Iz njegovih posnetkov so ustvari to pobarvano površje Merkurja, ki razkriva, iz česa je in kaj se mu je v preteklosti dogajalo.
Ta majhen planet se v primerjavi z Zemljo vrti zelo počasi, zato tam en dan traja zelo dolgo. En dan na Merkurju traja kar 59 zemeljskih dni. Leto na Merkurju pa mine hitro! Ker je Merkur Soncu najbližji planet, potrebuje le malo časa, da obkroži Sonce. En obhod opravi v samo 88 zemeljskih dneh. Če bi živel/a na Merkurju, bi imel/a rojstni dan vsake tri mesece!
Takole je ena od vesoljskih sond ujela Merkur pred Soncem.
Dan na Merkurju ni takšen kot dan na Zemlji. Pri nas Sonce vsak dan vzide in zaide. Zaradi počasnega vrtenja in kratkega leta pa na Merkurju Sonce vzhaja in zahaja zelo redko. Tam Sonce vzide le vsakih 180 zemeljskih dni!
Česa Merkur nima?
Kraterjev.
Atmosfere.
Avtocest.
Lun.
<< Nazaj
Stran 8
Čeprav Venera ni planet, ki je Soncu najbližji, je še vedno najbolj vroča. Ima gosto atmosfero, polno toplogrednega plina ogljikovega dioksida, in oblake iz žveplove kisline. Ti plini ujamejo toploto in Venero ohranjajo zelo vročo. Pravzaprav je na Veneri tako vroče, da bi se kovine, kot je svinec, stopile v tekoče luže.
Venera
Venera izgleda kot zelo aktiven planet. Ima gore in vulkane. Venera je podobna Zemlji po velikosti, Zemlja pa je le malo večja. Na Venero ne moremo, morda ravno zato pojemo o njej.
Venera je nenavadna, ker se vrti v nasprotni smeri kot Zemlja in večina drugih planetov. Njeno vrtenje je tudi zelo počasno – en obrat traja približno 243 zemeljskih dni. Ker je Venera tako blizu Soncu, pa leto mine hitro. En obhod okoli Sonca traja 225 zemeljskih dni. To pomeni, da je en dan na Veneri nekoliko daljši od njenega leta. Tako kot Merkur tudi Venera nima lun.
Venera ekspres je bila raziskovalna sonda, ki jo je Evropska vesoljska agencija na začetku novega tisočletja poslala k naši sosedi.
Tako neverjetna je Venera:
🍳 Je najbolj vroč planet Osončja.
🍳 Na njej so tudi vulkani.
🍳 Vrti se v nasprotni smeri kot zemlja in večina planetov. Zato je na Veneri sončni vzhod na zahodu, sončni zahod pa na vzhodu!
Venera izgleda kot zelo aktiven planet. Ima gore in vulkane. Venera je podobna Zemlji po velikosti, Zemlja pa je le malo večja. Na Venero ne moremo, morda ravno zato pojemo o njej.
Venera je nenavadna, ker se vrti v nasprotni smeri kot Zemlja in večina drugih planetov. Njeno vrtenje je tudi zelo počasno – en obrat traja približno 243 zemeljskih dni. Ker je Venera tako blizu Soncu, pa leto mine hitro. En obhod okoli Sonca traja 225 zemeljskih dni. To pomeni, da je en dan na Veneri nekoliko daljši od njenega leta. Tako kot Merkur tudi Venera nima lun.
Venera ekspres je bila raziskovalna sonda, ki jo je Evropska vesoljska agencija na začetku novega tisočletja poslala k naši sosedi.
Tako neverjetna je Venera:
🍳 Je najbolj vroč planet Osončja.
🍳 Na njej so tudi vulkani.
🍳 Vrti se v nasprotni smeri kot zemlja in večina planetov. Zato je na Veneri sončni vzhod na zahodu, sončni zahod pa na vzhodu!
Venera je zelo vroča. Zakaj?
Ker je na njej vedno poletje.
Zaradi toplogrednih plinov.
Ker je blizu Soncu.
<< Nazaj
Stran 9
Naš domači planet Zemlja je kamniti planet. Ima trdno in aktivno površje z gorami, dolinami, kanjoni, ravnicami in še mnogo več. Zemlja je posebna, ker je vodni planet – voda pokriva kar 70 % Zemljine površine.
Zemlja
Zemljini atmosferi rečemo tudi ozračje. Zrak je večinoma iz dušika in vsebuje dovolj kisika, da lahko dihamo. Atmosfera nas tudi ščiti pred meteoroidi, večina jih namreč razpade v atmosferi, preden lahko zadene površje kot meteorit.
O vesolju in Zemlji vemo vedno več, saj gor in dol gledamo s sateliti. Teh je v Zemljini orbiti že toliko, da bi se v prihodnosti lahko začeli zaletavati med sabo.
Na Zemlji vzhajata in zahajata Sonce in Luna. Ko se Zemlja vrti okrog svoje osi, na videz vzhajajo in zahajajo tudi drugi planeti in zvezde. Če bi bilo kjerkoli drugje v Osončju, bi vzhajala in zahajala Zemlja. Na to nas je opomnil astronavt z vesoljske odprave Apollo 11, ki je posnel Zemljin vzhod na Luni.
To je naša Zemlja:
- Kamnita, majhna in trdna.
- Zemljina atmosfera je ravno prav gosta, da nam je toplo.
- Zemlja je edini planet Osončja, ki ima samo eno luno - Luno.
Zemljini atmosferi rečemo tudi ozračje. Zrak je večinoma iz dušika in vsebuje dovolj kisika, da lahko dihamo. Atmosfera nas tudi ščiti pred meteoroidi, večina jih namreč razpade v atmosferi, preden lahko zadene površje kot meteorit.
O vesolju in Zemlji vemo vedno več, saj gor in dol gledamo s sateliti. Teh je v Zemljini orbiti že toliko, da bi se v prihodnosti lahko začeli zaletavati med sabo.
Na Zemlji vzhajata in zahajata Sonce in Luna. Ko se Zemlja vrti okrog svoje osi, na videz vzhajajo in zahajajo tudi drugi planeti in zvezde. Če bi bilo kjerkoli drugje v Osončju, bi vzhajala in zahajala Zemlja. Na to nas je opomnil astronavt z vesoljske odprave Apollo 11, ki je posnel Zemljin vzhod na Luni.
To je naša Zemlja:
- Kamnita, majhna in trdna.
- Zemljina atmosfera je ravno prav gosta, da nam je toplo.
- Zemlja je edini planet Osončja, ki ima samo eno luno - Luno.
Kje vzhaja Sonce na Zemlji?
Na jugu.
Na severu.
Na vzhodu.
Na zahodu.
<< Nazaj
Stran 10
//Mars je mrzel puščavski planet. Povprečna temperatura na Marsu je približno −65 °C. Je približno pol manjši od Zemlje. Verjetno si že slišala za rdeči planet - to je Mars. Takšen vzdevek je dobil, ker ima zaradi zarjavelih železovih delcev v pesku rdečkasto površje.
Mars
Mars ima tako kot Zemlja letne čase in vreme, polarne ledene kape, vulkane, gore in doline. Čeprav ima redko atmosfero, ljudje ne bi mogli dihati marsovskega zraka.
Ker je tako blizu in od vseh planetov v Osončju najbolj podoben Zemlji, nas že dolgo vleče tja. Na Marsu je kar nekaj raziskovalnih robotov, vedno glasnejše pa so tudi namere, da bi tja poslali prve ljudi.
Napisi so sicer v angleščini, a na grafiki jasno vidiš, koliko strojev smo že poslali na Mars.
Skupaj so te misije znanstvenikom pokazale, da je Mars aktiven planet in ima vse potrebno za življenje – vodo, organski ogljik in vir energije. Nič čudnega torej, da navdihuje tudi znanstvenofantastične filme.
Mars ima tako kot Zemlja letne čase in vreme, polarne ledene kape, vulkane, gore in doline. Čeprav ima redko atmosfero, ljudje ne bi mogli dihati marsovskega zraka.
Ker je tako blizu in od vseh planetov v Osončju najbolj podoben Zemlji, nas že dolgo vleče tja. Na Marsu je kar nekaj raziskovalnih robotov, vedno glasnejše pa so tudi namere, da bi tja poslali prve ljudi.
Napisi so sicer v angleščini, a na grafiki jasno vidiš, koliko strojev smo že poslali na Mars.
Skupaj so te misije znanstvenikom pokazale, da je Mars aktiven planet in ima vse potrebno za življenje – vodo, organski ogljik in vir energije. Nič čudnega torej, da navdihuje tudi znanstvenofantastične filme.
Zdaj gotovo že veš, katera dva planeta sta Marsova soseda
Zemlja.
Jupiter.
Saturn.
Venera.
<< Nazaj
Stran 11
//Jupiter je največji planet v našem Osončju. Večinoma je iz vodika, kot mnoge zvezde, a na žalost (oziroma na srečo) nima dovolj mase, da bi postal zvezda.//
Jupiter
Jupitrovo površje prekrivajo pasovi oblakov, ki jih premikajo močni vetrovi. Na njem lahko opazuješ tudi Veliko rdečo pego, najbolj razvpito nevihto v vesolju, ki divja že več sto let.
Jupiter je plinasti velikan in nima trdne površine. Še vedno ni jasno, ali ima globlje v jedru trdno snov ali zelo vročo in gosto “juho”. Jupiter ima tudi prstane, a so tako šibki, da jih je odkrila šele vesoljska sonda 1, ko je leta 1979 letela mimo tega planeta.
Poglej, kako so se teleskopi izboljšali v 150 letih.
Jupiter lahko opazuješ že z daljnogledom ali domačim teleskopom - morda ujameš katero od njegovih večjih lun! Seveda le takrat, kadar vzide na našem nočnem nebu. Z malo motoviljenja v angleščini lahko vsak večer preveriš, kaj te čaka na nebu.
Jupitrovo površje prekrivajo pasovi oblakov, ki jih premikajo močni vetrovi. Na njem lahko opazuješ tudi Veliko rdečo pego, najbolj razvpito nevihto v vesolju, ki divja že več sto let.
Jupiter je plinasti velikan in nima trdne površine. Še vedno ni jasno, ali ima globlje v jedru trdno snov ali zelo vročo in gosto “juho”. Jupiter ima tudi prstane, a so tako šibki, da jih je odkrila šele vesoljska sonda 1, ko je leta 1979 letela mimo tega planeta.
Poglej, kako so se teleskopi izboljšali v 150 letih.
Jupiter lahko opazuješ že z daljnogledom ali domačim teleskopom - morda ujameš katero od njegovih večjih lun! Seveda le takrat, kadar vzide na našem nočnem nebu. Z malo motoviljenja v angleščini lahko vsak večer preveriš, kaj te čaka na nebu.
V čem je Jupiter rekorder med planeti?
Po hitrosti.
Po velikosti.
Po temperaturi.
Po masi.
<< Nazaj
Stran 12
Čestitke, uspel/a si prepotovati celo Osončje! Upamo, da si izvedel/a veliko zanimivih stvari. 🌅 🙌
Svoje znanje lahko deliš tudi z drugimi in pokažeš, kako koristna je Vesela šola. Vesolje je zelo zanimiva tema in zagotovo boš z novim znanjem tudi ti zvezda pogovora.
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Na spletno stran Vesele šole smo skrili pobarvanko. Natisni jo in pobarvaj planete, lahko jih približaš njihovi resnični podobi ali pa vprežeš domišljijo in jih spremeniš v nekaj čisto drugega. Pošlji na risbo po navadni pošti do 20. 3. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali jo fotografiraj in pošlji po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Stene veselošolske pisarne že hrepenijo po novih izdelkih, med katerimi bomo izžrebali tri pobarvanke za malo večje!
📚😍
* obvezen podatek
<-
Svoje znanje lahko deliš tudi z drugimi in pokažeš, kako koristna je Vesela šola. Vesolje je zelo zanimiva tema in zagotovo boš z novim znanjem tudi ti zvezda pogovora.
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Na spletno stran Vesele šole smo skrili pobarvanko. Natisni jo in pobarvaj planete, lahko jih približaš njihovi resnični podobi ali pa vprežeš domišljijo in jih spremeniš v nekaj čisto drugega. Pošlji na risbo po navadni pošti do 20. 3. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali jo fotografiraj in pošlji po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Stene veselošolske pisarne že hrepenijo po novih izdelkih, med katerimi bomo izžrebali tri pobarvanke za malo večje!
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-