Varno na kolo
Stran 1
Varno na kolo
(e-učna pot)
APRIL 2025
Počasi se daleč pride, hitro pa še dlje. In dokler nimaš vozniškega izpita za avto, to po navadi pomeni kolo.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznajmo zanimive vidike kolesa, tega vsakdanjega prevoznega sredstva, ki nas spremlja že od zgodnjega otroštva. Oglejmo si ga z vidikov etnologije, fizike, matematike, zgodovine, oblikovanja, športa in varnosti v prometu.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Katja Željan v sodelovanju z AMZS
Ilustracije: Matej de Cecco
Slikovno gradivo učne poti: Shutterstock, Wikipedia
<< Nazaj
Stran 2
Preden so te kot otroka posadili na kolo, si najverjetneje vozil/a poganjalčka. Pa veš, da so bila tudi prva kolesa pravzaprav poganjalci? Imela se lesena kolesa in bila so brez pedal. 😎
S kolesom se daleč pride
Kolo je vedno bolj priljubljeno prevozno sredstvo ne le med mladimi, ampak pri vseh generacijah. O njem ste v Veseli šoli brali že lani, letos pa bomo pridobljeno znanje ponovili, poglobili in obogatili. S to razliko, da tokrat to počnemo izključno za zabavo – saj čeprav je kolesarstvo lahko tudi zelo tekmovalno, iz te teme letos ne boste tekmovali.
Kolesarjenje je predvsem zabavno, a ne pozabimo, da ima tudi veliko prednosti! Na primer: S kolesom lahko hitro prideš do šole, do prijateljev ali na izlet – hitreje kot peš in brez avtobusa. Poleg tega je kolesarjenje odlična vadba, ki krepi tvoje mišice in srce, in to v naravi namesto v zatohli telovadnici. Še pomembneje: ko kolesariš, varuješ naravo, ker ne onesnažuješ zraka kot avtomobili. Poleg tega lahko raziskuješ nove poti, se voziš s prijatelji ali samo uživaš v vetru v laseh. 😊🚴♂️
𝓖𝓻𝓮š 𝔃 𝓷𝓪𝓶𝓪 𝓷𝓪 𝓴𝓸𝓵𝓸?
Kolo je vedno bolj priljubljeno prevozno sredstvo ne le med mladimi, ampak pri vseh generacijah. O njem ste v Veseli šoli brali že lani, letos pa bomo pridobljeno znanje ponovili, poglobili in obogatili. S to razliko, da tokrat to počnemo izključno za zabavo – saj čeprav je kolesarstvo lahko tudi zelo tekmovalno, iz te teme letos ne boste tekmovali.
Kolesarjenje je predvsem zabavno, a ne pozabimo, da ima tudi veliko prednosti! Na primer: S kolesom lahko hitro prideš do šole, do prijateljev ali na izlet – hitreje kot peš in brez avtobusa. Poleg tega je kolesarjenje odlična vadba, ki krepi tvoje mišice in srce, in to v naravi namesto v zatohli telovadnici. Še pomembneje: ko kolesariš, varuješ naravo, ker ne onesnažuješ zraka kot avtomobili. Poleg tega lahko raziskuješ nove poti, se voziš s prijatelji ali samo uživaš v vetru v laseh. 😊🚴♂️
𝓖𝓻𝓮š 𝔃 𝓷𝓪𝓶𝓪 𝓷𝓪 𝓴𝓸𝓵𝓸?
Večina koles ima dve »kolesi«. Koliko pa jih ima tricikel? Če ti slučajno ponagaja logično sklepanje, poglej gif zgoraj.
2
4
3
<< Nazaj
Stran 3
Prvi približek kolesa si spoznal/a že v zibelki - v obliki vrtljive igračke, ki naj bi zamotila dojenčke. Podobne vrtljive pogruntavščine starši montirajo tudi na vozičke, takoj, ko otrok shodi, pa sledijo tricikli, poganjalčki in tudi čisto zaresna kolesa. Kolo je ena najdragocenejših stvari, kar jih dobiš kot otrok, ker poleg igre in norenja prinaša tudi novo svobodo – in pogosto pride za rojstni dan, z ogromno pentljo.
Kolo ima eno nalogo – da se vrti.
Kolo je simbol vrtenja, ki je osnova življenja okoli nas. Tudi Zemlja se vrti – okoli svoje osi in okoli Sonca – kar povzroča dan in noč ter menjavanje letnih časov. Narava deluje v krogih: rastline rastejo, cvetijo, ovenijo in znova poženejo. Tako kot se vrti kolo, se vrti tudi življenje – v nenehnih ciklih, ki se vedno znova ponavljajo.
𝓐𝓶𝓹𝓪𝓴 𝓶𝓮𝓷𝓮 𝓫𝓸𝓵𝓳 𝓴𝓸𝓽 𝓯𝓲𝓵𝓸𝔃𝓸𝓯𝓲𝓳𝓪 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪 č𝓲𝓼𝓽𝓸 𝓴𝓸𝓷𝓴𝓻𝓮𝓽𝓷𝓸 𝓴𝓸𝓵𝓸!
Torej: Kolo je okrogla naprava, ki se vrti okoli svoje osi in pomaga pri premikanju ali dviganju stvari.
Poganja vozila, stroje, ure ... Omogoča lažje premikanje težkih predmetov, hitrejši prevoz in delovanje različnih naprav. Brez koles bi bil naš svet zelo drugačen!
Je eden najpomembnejših izumov človeštva!
Kolo je simbol vrtenja, ki je osnova življenja okoli nas. Tudi Zemlja se vrti – okoli svoje osi in okoli Sonca – kar povzroča dan in noč ter menjavanje letnih časov. Narava deluje v krogih: rastline rastejo, cvetijo, ovenijo in znova poženejo. Tako kot se vrti kolo, se vrti tudi življenje – v nenehnih ciklih, ki se vedno znova ponavljajo.
𝓐𝓶𝓹𝓪𝓴 𝓶𝓮𝓷𝓮 𝓫𝓸𝓵𝓳 𝓴𝓸𝓽 𝓯𝓲𝓵𝓸𝔃𝓸𝓯𝓲𝓳𝓪 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪 č𝓲𝓼𝓽𝓸 𝓴𝓸𝓷𝓴𝓻𝓮𝓽𝓷𝓸 𝓴𝓸𝓵𝓸!
Torej: Kolo je okrogla naprava, ki se vrti okoli svoje osi in pomaga pri premikanju ali dviganju stvari.
Poganja vozila, stroje, ure ... Omogoča lažje premikanje težkih predmetov, hitrejši prevoz in delovanje različnih naprav. Brez koles bi bil naš svet zelo drugačen!
Je eden najpomembnejših izumov človeštva!
Okoli česa se vrtita tako kolo kot Zemlja?
Okoli lastne osi.
Okoli Sonca.
Okoli kroga.
<< Nazaj
Stran 4
Se tudi ti pri urah geometrije rad/a igraš s šestilom? Šestilo ima eno konico v središču in drugo, ki riše črto – tako nastane popoln krog, kjer je vsaka točka na robu enako oddaljena od središča – z več krogi lahko sestavimo cvetove, vzorce in celo mandale!
Geometrija
Kolo ima obliko kroga, kar pomeni, da je vse na njem enakomerno oddaljeno od središča – točko v sredini imenujemo središče. Razdalja od središča do roba kroga se imenuje polmer, celotna dolžina okrogle črte pa obseg.
Krog je popolna oblika za vrtenje, saj se zaradi svoje simetrije lahko gladko in enakomerno premika v vse smeri. Prav zaradi te lastnosti so kolesa okrogla – da se lahko brezskrbno vrtijo in omogočajo premikanje brez tresljajev.
Geometrijo kroga srečamo v vsakdanjem življenju na veliko načinov. Kolo na kolesu ali avtu, ura na steni, CD-ji, pokrovi loncev – vsi so krožne oblike, ker se zaradi tega lahko vrtijo ali lepo prilegajo.
Tudi v naravi najdemo kroge: kaplje vode, Sonce in Luna so videti okrogli, in celo mavrica je del krožnega loka. Krog in kolo sta torej povsod okoli nas – ne le kot oblika, ampak kot način delovanja sveta.
Kolo ima obliko kroga, kar pomeni, da je vse na njem enakomerno oddaljeno od središča – točko v sredini imenujemo središče. Razdalja od središča do roba kroga se imenuje polmer, celotna dolžina okrogle črte pa obseg.
Krog je popolna oblika za vrtenje, saj se zaradi svoje simetrije lahko gladko in enakomerno premika v vse smeri. Prav zaradi te lastnosti so kolesa okrogla – da se lahko brezskrbno vrtijo in omogočajo premikanje brez tresljajev.
Geometrijo kroga srečamo v vsakdanjem življenju na veliko načinov. Kolo na kolesu ali avtu, ura na steni, CD-ji, pokrovi loncev – vsi so krožne oblike, ker se zaradi tega lahko vrtijo ali lepo prilegajo.
Tudi v naravi najdemo kroge: kaplje vode, Sonce in Luna so videti okrogli, in celo mavrica je del krožnega loka. Krog in kolo sta torej povsod okoli nas – ne le kot oblika, ampak kot način delovanja sveta.
Če je razdalja od središča do roba kroga polmer, kako se imenuje razdalja od ene do druge točke na krogu, če gre skozi središče?
Polimer.
Dvojni polmer.
Polmer.
<< Nazaj
Stran 5
Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona. Je še veliko več: je pot do narave, prijatelja, zdravja in, če kolesariš s simpatijo, naravnost do srca.
Kaj vse je lahko kolo
Tako popolna oblika je skozi zgodovino porodila marsikatero iznajdbo, poglejmo jih nekaj!
🚲 Kolo (za vožnjo)
To je tisto kolo, ki ga voziš po cesti ali parku. Ima dve kolesi, krmilo, pedala in sedež. Uporabljamo ga za zabavo, šport ali pot v šolo. Vožnja s kolesom je super za gibanje in varuje okolje!
💧 Mlinsko kolo
Mlini so včasih uporabljali vodo, da so z mlinskim kolesom poganjali mlin. Ko je voda tekla čez velika lesena lopatasta kolesa, jih je zavrtela – in tako je mlin zmlel žito v moko. To je bilo kot naravna energija, še preden smo imeli elektriko!
💃 Ljudski ples
Ljudski ples je ples, ki so ga plesali naši pradedki in prababice. Pogosto so plesali v krogu – kot kolo! Temu rečemo tudi »ples v kolu«. Ljudski plesi so polni veselja, pesmi in pisanih oblek, pogosto ob zvokih harmonike ali violine.
🏺 Lončarsko kolo
To je posebno kolo, na katerem lončarji izdelujejo glinene lonce, skodelice in krožnike. Glina se vrti na kolesu, lončar pa jo oblikuje z rokami. Zabavno je gledati, kako iz grudice gline nastane pravi krožnik!
_-_Copy.png)
🧵 Kolovrat
Kolovrat je star pripomoček za predelavo volne ali lanu v nit. Deluje tako, da se vrti, kot kolo, in s pomočjo noge ali roke vrti nit iz volne. Včasih so ga uporabljali skoraj v vsaki hiši, danes pa ga najdemo v muzejih. Eni od pravljičnih princes, ki se je zbodla s preslico (špičastim držalom za volno) kolovrata, je bilo ime Trnjulčica. Lik zlobne vile iz te pravljice je navdihnil tudi tale film, preslica pa je pomembno vlogo odigrala tudi v tem filmu:
Tvoj odgovor:
Tako popolna oblika je skozi zgodovino porodila marsikatero iznajdbo, poglejmo jih nekaj!
🚲 Kolo (za vožnjo)
To je tisto kolo, ki ga voziš po cesti ali parku. Ima dve kolesi, krmilo, pedala in sedež. Uporabljamo ga za zabavo, šport ali pot v šolo. Vožnja s kolesom je super za gibanje in varuje okolje!
💧 Mlinsko kolo
Mlini so včasih uporabljali vodo, da so z mlinskim kolesom poganjali mlin. Ko je voda tekla čez velika lesena lopatasta kolesa, jih je zavrtela – in tako je mlin zmlel žito v moko. To je bilo kot naravna energija, še preden smo imeli elektriko!
💃 Ljudski plesLjudski ples je ples, ki so ga plesali naši pradedki in prababice. Pogosto so plesali v krogu – kot kolo! Temu rečemo tudi »ples v kolu«. Ljudski plesi so polni veselja, pesmi in pisanih oblek, pogosto ob zvokih harmonike ali violine.
🏺 Lončarsko kolo
To je posebno kolo, na katerem lončarji izdelujejo glinene lonce, skodelice in krožnike. Glina se vrti na kolesu, lončar pa jo oblikuje z rokami. Zabavno je gledati, kako iz grudice gline nastane pravi krožnik!
🧵 Kolovrat Kolovrat je star pripomoček za predelavo volne ali lanu v nit. Deluje tako, da se vrti, kot kolo, in s pomočjo noge ali roke vrti nit iz volne. Včasih so ga uporabljali skoraj v vsaki hiši, danes pa ga najdemo v muzejih. Eni od pravljičnih princes, ki se je zbodla s preslico (špičastim držalom za volno) kolovrata, je bilo ime Trnjulčica. Lik zlobne vile iz te pravljice je navdihnil tudi tale film, preslica pa je pomembno vlogo odigrala tudi v tem filmu:
Zagotovo poznaš naslov filma. Skril se je med premešane črke: A N O H L O T I Z C .
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 6
//Koliščarji so živeli v hišicah na lesenih kolih, ki so jih zabili v tla. Preživljali so se s poljedelstvom, živinorejo in lovom. Ljubljansko barje ni zanimivo zgolj zato, ker so tam živeli koliščarji, temveč je tudi biološko izjemno bogato področje.//
Najstarejše kolo
Na Ljubljanskem barju so arheologi našli nekaj res posebnega – najstarejše leseno kolo z osjo na svetu! Staro je več kot 5000 let, kar pomeni, da so ga uporabljali že v času prazgodovine, dolgo preden so obstajali avtomobili ali celo mesta, kot jih poznamo danes. Kolo so našli leta 2002 blizu naselja Stara Gmajna.
Ljubljansko barje izgleda takole:
Pred 5000 leti so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Takrat je bilo barje še bolj poplavljeno kot danes. Te zanima, kako so živeli koliščarji? Poslušaj na spodnjem posnetku.
Kolo, ki so ga arheologi našli na Ljubljanskem barju, je padlo z voza, ki so ga koliščarji uporabljali za prevažanje tovora.
Kolo in os sta se več tisočletij ohranila zato, ker sta bila zakopana v barju in do njiju ni prišel zrak. Če les in drugi naravni materiali ostanejo na zraku, začnejo propadati.
𝓣𝓮 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪, 𝔃𝓪𝓴𝓪𝓳 𝓪𝓻𝓱𝓮𝓸𝓵𝓸𝓰𝓲 𝓴𝓪𝓻 𝓷𝓪𝓹𝓻𝓮𝓳 𝓷𝓮𝓴𝓪𝓳 𝓴𝓸𝓹𝓵𝓳𝓮𝓳𝓸 𝓲𝓷 𝓿𝓵𝓮č𝓮𝓳𝓸 𝓷𝓪 𝓭𝓪𝓷 𝓭𝓸𝓵𝓰𝓸 𝓹𝓸𝔃𝓪𝓫𝓵𝓳𝓮𝓷𝓮 𝓹𝓻𝓮𝓭𝓶𝓮𝓽𝓮?
Leseno kolo in os nam razkrijeta veliko o tem, kako so živeli ljudje v prazgodovini, kako so se premikali in kako pametno so že takrat razmišljali. Danes si to kolo lahko ogledamo v Mestnem muzeju Ljubljana.
Na Ljubljanskem barju so arheologi našli nekaj res posebnega – najstarejše leseno kolo z osjo na svetu! Staro je več kot 5000 let, kar pomeni, da so ga uporabljali že v času prazgodovine, dolgo preden so obstajali avtomobili ali celo mesta, kot jih poznamo danes. Kolo so našli leta 2002 blizu naselja Stara Gmajna.
Ljubljansko barje izgleda takole:
Pred 5000 leti so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Takrat je bilo barje še bolj poplavljeno kot danes. Te zanima, kako so živeli koliščarji? Poslušaj na spodnjem posnetku.
Kolo, ki so ga arheologi našli na Ljubljanskem barju, je padlo z voza, ki so ga koliščarji uporabljali za prevažanje tovora.
Kolo in os sta se več tisočletij ohranila zato, ker sta bila zakopana v barju in do njiju ni prišel zrak. Če les in drugi naravni materiali ostanejo na zraku, začnejo propadati.
𝓣𝓮 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪, 𝔃𝓪𝓴𝓪𝓳 𝓪𝓻𝓱𝓮𝓸𝓵𝓸𝓰𝓲 𝓴𝓪𝓻 𝓷𝓪𝓹𝓻𝓮𝓳 𝓷𝓮𝓴𝓪𝓳 𝓴𝓸𝓹𝓵𝓳𝓮𝓳𝓸 𝓲𝓷 𝓿𝓵𝓮č𝓮𝓳𝓸 𝓷𝓪 𝓭𝓪𝓷 𝓭𝓸𝓵𝓰𝓸 𝓹𝓸𝔃𝓪𝓫𝓵𝓳𝓮𝓷𝓮 𝓹𝓻𝓮𝓭𝓶𝓮𝓽𝓮?
Leseno kolo in os nam razkrijeta veliko o tem, kako so živeli ljudje v prazgodovini, kako so se premikali in kako pametno so že takrat razmišljali. Danes si to kolo lahko ogledamo v Mestnem muzeju Ljubljana.
Ali veš, da imajo koliščarji tudi svoj dan? Kdaj ga praznujemo in še več o davnih prebivalcih osrednje Slovenije izveš tukaj. Kdaj torej slavimo koliščarje?
Pozimi.
Jeseni
Spomladi.
Poleti.
<< Nazaj
Stran 7
In najboljša fora? Da se na odkrivanje domovine najstarejšega kolesa na svetu lahko odpraviš kar s kolesom! Kaj vse se tam dogaja, izveš na strani Naravnih parkov Slovenije.
Kolo z Ljubljanskega barja je najstarejše, ni pa edino.
Leseno kolo je padlo s prazgodovinskega dvokolesnega voza. Podobna kolesa so našli v hribovjih Jure in jugozahodne Nemčije, vendar je kolo z Ljubljanskega barja večje in starejše.
Lesena kolesa so se morda pojavila istočasno tako v Evropi kakor v Mezopotamiji, a so tovrstne mezopotamske najdbe precej mlajše. Tole je ostalo od mezopotamskih koles, ki so si jih tam domislili šele v 4. stoletju pred našim štetjem:
Kolo z Ljubljanskega barja ima premer 72 cm in je izdelano iz jesenovega lesa, os z dolžino 124 cm pa iz hrastovega.
Os je bila pritrjena na kolo s pomočjo hrastovih zagozd in se je vrtela skupaj s kolesom. Drevo je bilo v času poseka staro okrog 80 let. Kolo je v glavnem sestavljeno iz dveh lesenih desk, ki sta združeni s štirimi prečnimi nosilci. Videti je, da so bili prečni nosilci nameščeni z zatiči, ki so se nato zataknili v obe polovici kolesa.
Zanimivo je, da so že v davni preteklosti ljudje vedeli, kako uporabiti različne vrste lesa za različne dele kolesa, da bi bilo to trpežnejše in uporabnejše. Narejeno je bilo iz jesenovega in hrastovega lesa, skupaj z osjo pa meri približno 70 centimetrov v premeru. To ni bilo kolo za vožnjo kot danes, ampak del voza, ki so ga prebivalci takratnega barja uporabljali za prevoz tovora.
Leseno kolo je padlo s prazgodovinskega dvokolesnega voza. Podobna kolesa so našli v hribovjih Jure in jugozahodne Nemčije, vendar je kolo z Ljubljanskega barja večje in starejše.
Lesena kolesa so se morda pojavila istočasno tako v Evropi kakor v Mezopotamiji, a so tovrstne mezopotamske najdbe precej mlajše. Tole je ostalo od mezopotamskih koles, ki so si jih tam domislili šele v 4. stoletju pred našim štetjem:
Kolo z Ljubljanskega barja ima premer 72 cm in je izdelano iz jesenovega lesa, os z dolžino 124 cm pa iz hrastovega.
Os je bila pritrjena na kolo s pomočjo hrastovih zagozd in se je vrtela skupaj s kolesom. Drevo je bilo v času poseka staro okrog 80 let. Kolo je v glavnem sestavljeno iz dveh lesenih desk, ki sta združeni s štirimi prečnimi nosilci. Videti je, da so bili prečni nosilci nameščeni z zatiči, ki so se nato zataknili v obe polovici kolesa.
Zanimivo je, da so že v davni preteklosti ljudje vedeli, kako uporabiti različne vrste lesa za različne dele kolesa, da bi bilo to trpežnejše in uporabnejše. Narejeno je bilo iz jesenovega in hrastovega lesa, skupaj z osjo pa meri približno 70 centimetrov v premeru. To ni bilo kolo za vožnjo kot danes, ampak del voza, ki so ga prebivalci takratnega barja uporabljali za prevoz tovora.
Katerega lesa koliščarji NISO uporabili pri izdelavi kolesa z osjo?
Bukovega.
Hrastovega.
Jesenovega.
<< Nazaj
Stran 8
//Čeprav je najstarejše kolo na svetu staro več kot 5000 let, so ga kot prevozno sredstvo začeli uporabljati mnogo pozneje. Skica prvega kolesa, ki naj bi ga uporabljali za kolesarjenje, sega že v leto 1493. Sprva so menili, da je to skico naredil znanstvenik in umetnik Leonardo da Vinci. Po preučitvi risb so strokovnjaki prišli do zaključka, da avtor risbe sploh ni bil velik umetnik.//
Izum, ki je zaznamoval človeštvo
Leta 1690 je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, gnano s človeško močjo, pri čemer je uporabnik izum porival z eno nogo, medtem ko je druga noga varno počivala na hrbtišču, katero je povezovalo obe kolesi. Sivrac je svojo iznajdbo poimenoval celerifere (kar po slovensko pomeni »hitroidoči«).
Leta 1817 je nemški baron Karl Drais von Sauerbronn »kolesu« dodal udoben sedež in vodljivo sprednje kolo. Drais tako velja za avtorja prvega funkcionalnega prototipa kolesa. Njegov izum je bil sestavljen iz lesene konstrukcije z dvema poravnanima kolesoma in krmilom za usmerjanje, vendar ni imel pedalov. Uporabniki so ga poganjali s potiskanjem nog proti tlom.
Prvi mehanični dvokolesni pogon naj bi leta 1839 izdelal Škot Kirkpatric MacMillan, četudi to ni povsem dokazano.
Pomemben mejnik v evoluciji kolesa je bila iznajdba gume. Pred tem napredkom so bila kolesa koles izdelana iz kovine ali lesa, kar je povzročilo neudobno in hrupno vožnjo. John Boyd Dunlop, škotski veterinar, je leta 1888 patentiral napihljivo gumo, ki je bistveno izboljšala udobje in učinkovitost kolesarskega izleta. Varnostno kolo je bilo opremljeno z verižnim pogonom in kolesi podobne velikosti.
Leta 1690 je Francoz Comte de Sivrac iznašel dvokolesno prevozno sredstvo, gnano s človeško močjo, pri čemer je uporabnik izum porival z eno nogo, medtem ko je druga noga varno počivala na hrbtišču, katero je povezovalo obe kolesi. Sivrac je svojo iznajdbo poimenoval celerifere (kar po slovensko pomeni »hitroidoči«).
Leta 1817 je nemški baron Karl Drais von Sauerbronn »kolesu« dodal udoben sedež in vodljivo sprednje kolo. Drais tako velja za avtorja prvega funkcionalnega prototipa kolesa. Njegov izum je bil sestavljen iz lesene konstrukcije z dvema poravnanima kolesoma in krmilom za usmerjanje, vendar ni imel pedalov. Uporabniki so ga poganjali s potiskanjem nog proti tlom.
Prvi mehanični dvokolesni pogon naj bi leta 1839 izdelal Škot Kirkpatric MacMillan, četudi to ni povsem dokazano.
Pomemben mejnik v evoluciji kolesa je bila iznajdba gume. Pred tem napredkom so bila kolesa koles izdelana iz kovine ali lesa, kar je povzročilo neudobno in hrupno vožnjo. John Boyd Dunlop, škotski veterinar, je leta 1888 patentiral napihljivo gumo, ki je bistveno izboljšala udobje in učinkovitost kolesarskega izleta. Varnostno kolo je bilo opremljeno z verižnim pogonom in kolesi podobne velikosti.
Se ti že vrti od letnic in imen? Poglejva, če sva si kaj zapomnila. Kdo je izumitelj kolesarske gume?
Italijan Pirelli.
Francoz Michelin.
Škot Dunlop.
<< Nazaj
Stran 9
Danes imajo skoraj vsa kolesa okvir v obliki diamanta, sestavljen je iz dveh trikotnikov. Sprednji trikotnik je sestavljen iz zgornje cevi, spodnje cevi in cev za sedež. Zadnji trikotni pa je sestavljen iz cevi za sedež, ki je povezana z verigami.
Kako sestaviš kolo?
Kolo je izjemno domišljena pogruntavščina, a pravzaprav niti ni zelo zapleteno. Sestavljeno je iz le nekaj osnovnih delov:
🚲Okvir je gavna konstrukcija kolesa, ki povezuje vse dele; običajno je narejen iz jekla, aluminija, karbona ali titana. Lahko je različnih oblik.
🚲Veriga prenaša moč s pedal na zadnje kolo.
🚲 Prestave omogočajo prilagajanje težavnosti poganjanja – nižje prestave so primerne za vzpone, z višjimi lahko hitreje dirkaš.
🚲 Pedala - nanje kolesar postavi noge, vrti gonilko in verigo, ki kolo žene naprej.
🚲Krmilo ali po domače balanca omogoča usmerjanje kolesa. Lahko je ravno (gorska kolesa) ali ukrivljeno (cestna kolesa), odvisno od vrste in namena kolesa.
🚲 Sedeža verjetno ni treba posebej predstavljati, na njem sediš. Sedeži se razlikujejo glede na vrsto kolesa in uporabnika (širši za mestna, ožji za cestna kolesa).
🚲 Zavore poskrbijo za upočasnitev ali ustavitev kolesa. Najpogostejši tipi zavor so obročni (na feltno) in kolutni (disk zavore).
🚲 Kolesi ima kolo navadno dve. Kolesi nosita težo in omogočata gibanje. Kolesu rečemo tudi feltna, da ga ločimo od celotnega kolesa in gum (ki se kuhajo v čisto svoji besedni mineštri).
🚲 Guma ali plašč ali zračnica ali pnevmatika - ni vse eno in isto, a na tem mestu se raje ne bomo spuščali v podrobnosti. Gre za tisti mehak obroč na kolesu (feltni), ki se ga napihne, da omogoči udobno in hitro vožnjo, in ki najraje poči v najslabšem možnem trenutku. kolesarski plašči so lahko gladki (za cesto), grobi (za teren) ali nekaj vmes.
Dobra stvar kolesa je, da se da vsak del hitro zamenjati. Tako teoretično kolesa nikoli ni treba poslati na odpad, saj lahko obrabljene dele zamenjuješ v nedogled.
𝓝𝓸, 𝓻𝓪𝔃𝓮𝓷 č𝓮 𝓰𝓪 𝓹𝓻𝓮𝓻𝓪𝓼𝓽𝓮š, 𝓼𝓮𝓿𝓮𝓭𝓪. 𝓥 𝓽𝓮𝓶 𝓹𝓻𝓲𝓶𝓮𝓻𝓾 𝓰𝓪 𝓭𝓪š 𝓶𝓵𝓪𝓳š𝓮𝓶𝓾 𝓫𝓻𝓪𝓽𝓾 𝓪𝓵𝓲 𝓼𝓮𝓼𝓽𝓻𝓲č𝓷𝓲.
Kolo je izjemno domišljena pogruntavščina, a pravzaprav niti ni zelo zapleteno. Sestavljeno je iz le nekaj osnovnih delov:
🚲Okvir je gavna konstrukcija kolesa, ki povezuje vse dele; običajno je narejen iz jekla, aluminija, karbona ali titana. Lahko je različnih oblik.
🚲Veriga prenaša moč s pedal na zadnje kolo.
🚲 Prestave omogočajo prilagajanje težavnosti poganjanja – nižje prestave so primerne za vzpone, z višjimi lahko hitreje dirkaš.
🚲 Pedala - nanje kolesar postavi noge, vrti gonilko in verigo, ki kolo žene naprej.
🚲Krmilo ali po domače balanca omogoča usmerjanje kolesa. Lahko je ravno (gorska kolesa) ali ukrivljeno (cestna kolesa), odvisno od vrste in namena kolesa.
🚲 Sedeža verjetno ni treba posebej predstavljati, na njem sediš. Sedeži se razlikujejo glede na vrsto kolesa in uporabnika (širši za mestna, ožji za cestna kolesa).
🚲 Zavore poskrbijo za upočasnitev ali ustavitev kolesa. Najpogostejši tipi zavor so obročni (na feltno) in kolutni (disk zavore).
🚲 Kolesi ima kolo navadno dve. Kolesi nosita težo in omogočata gibanje. Kolesu rečemo tudi feltna, da ga ločimo od celotnega kolesa in gum (ki se kuhajo v čisto svoji besedni mineštri).
🚲 Guma ali plašč ali zračnica ali pnevmatika - ni vse eno in isto, a na tem mestu se raje ne bomo spuščali v podrobnosti. Gre za tisti mehak obroč na kolesu (feltni), ki se ga napihne, da omogoči udobno in hitro vožnjo, in ki najraje poči v najslabšem možnem trenutku. kolesarski plašči so lahko gladki (za cesto), grobi (za teren) ali nekaj vmes.
Dobra stvar kolesa je, da se da vsak del hitro zamenjati. Tako teoretično kolesa nikoli ni treba poslati na odpad, saj lahko obrabljene dele zamenjuješ v nedogled.
𝓝𝓸, 𝓻𝓪𝔃𝓮𝓷 č𝓮 𝓰𝓪 𝓹𝓻𝓮𝓻𝓪𝓼𝓽𝓮š, 𝓼𝓮𝓿𝓮𝓭𝓪. 𝓥 𝓽𝓮𝓶 𝓹𝓻𝓲𝓶𝓮𝓻𝓾 𝓰𝓪 𝓭𝓪š 𝓶𝓵𝓪𝓳š𝓮𝓶𝓾 𝓫𝓻𝓪𝓽𝓾 𝓪𝓵𝓲 𝓼𝓮𝓼𝓽𝓻𝓲č𝓷𝓲.
Med dele kolesa se je vrinil eden, ki sodi k nekemu drugemu vozilu. Ga najdeš?
Krmilo.
Komat.
Plašč.
Okvir.
<< Nazaj
Stran 10
Bolj resni kolesarji potrebujejo še več dodatne opreme. Poleg čelade so to še kolesarska oblačila, čevlji in rokavice za zaščito rok, kolesarski števci za spremljanje hitrosti in prevožene razdalje ter svetila in odsevniki za večjo vidnost. Ob daljših izletih pridejo prav torbice, bidoni in rezervni deli, kot so rezervne zračnice in orodje.
Dodatna oprema
Včasih kolesa ne daš mlajšemu bratu ali sestrični, ampak ti ga ukradejo.
𝓤𝓹𝓪𝓶, 𝓭𝓪 𝓼𝓮 𝓽𝓲 𝓽𝓸 𝓷𝓮 𝓫𝓸 𝓷𝓲𝓴𝓸𝓵𝓲 𝔃𝓰𝓸𝓭𝓲𝓵𝓸!
Kolesa so sicer že tradicionalno »vroča roba«. Tatovi koles so tako razširjen pojav, da so že davnega leta 1948 o njem posneli film Tatovi koles (v italijanščini Ladri di biciclette).Zgodba spremlja revnega očeta Antonia Riccija, ki mu v povojnem Rimu ukradejo kolo, nujno potrebno za novo službo, s katero želi preživeti svojo družino. Skupaj s sinom Brunom se poda na obupano iskanje, ki razkriva socialno stisko, človeško dostojanstvo in moralne dileme v času povojne revščine. Poglej si odlomek filma, ki še danes velja za mojstrovino.
V Sloveniji je vsako leto prijavljenih več sto kraj koles, največ v večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor. Statistike kažejo, da je le majhen delež ukradenih koles kasneje najdenih in vrnjenih lastnikom. Kolesa so najpogosteje ukradena na javnih mestih, kot so železniške postaje in mestna središča, pogosto zaradi neustreznega zaklepanja.
In tu pride na vrsto dodatna oprema:
🗝️🔒 ključavnica,
🔔 zvonček,
🔦💡 luči,
🚴👷 in seveda čelada!
Včasih kolesa ne daš mlajšemu bratu ali sestrični, ampak ti ga ukradejo.
𝓤𝓹𝓪𝓶, 𝓭𝓪 𝓼𝓮 𝓽𝓲 𝓽𝓸 𝓷𝓮 𝓫𝓸 𝓷𝓲𝓴𝓸𝓵𝓲 𝔃𝓰𝓸𝓭𝓲𝓵𝓸!
Kolesa so sicer že tradicionalno »vroča roba«. Tatovi koles so tako razširjen pojav, da so že davnega leta 1948 o njem posneli film Tatovi koles (v italijanščini Ladri di biciclette).Zgodba spremlja revnega očeta Antonia Riccija, ki mu v povojnem Rimu ukradejo kolo, nujno potrebno za novo službo, s katero želi preživeti svojo družino. Skupaj s sinom Brunom se poda na obupano iskanje, ki razkriva socialno stisko, človeško dostojanstvo in moralne dileme v času povojne revščine. Poglej si odlomek filma, ki še danes velja za mojstrovino.
V Sloveniji je vsako leto prijavljenih več sto kraj koles, največ v večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor. Statistike kažejo, da je le majhen delež ukradenih koles kasneje najdenih in vrnjenih lastnikom. Kolesa so najpogosteje ukradena na javnih mestih, kot so železniške postaje in mestna središča, pogosto zaradi neustreznega zaklepanja.
In tu pride na vrsto dodatna oprema:
🗝️🔒 ključavnica,
🔔 zvonček,
🔦💡 luči,
🚴👷 in seveda čelada!
Brez katerega dela dodatne opreme ne smeš nikoli na kolo?
Brez ključavnice.
Brez bidona.
Brez pametnega telefona.
Brez čelade.
<< Nazaj
Stran 11
Enodnevne kolesarske dirke trajajo (kot že ime pove) le en dan. Na enodnevnih dirkah kolesarji vozijo zelo hitro, te dirke so znane po izjemni zahtevnosti. Med najbolj znanimi so:
Milano–Sanremo je zelo dolga italijanska enodnevna dirka, ki poteka spomladi in je priljubljena zaradi svoje hitre in zahtevne trase.
Francoska Pariz–Roubaix je ena najtežjih enodnevnih dirk.
Liege–Bastogne–Liege (na sliki) je najstarejša klasična enodnevna dirka, ki poteka po hriboviti Belgiji in je prava preizkušnja moči in vzdržljivosti.
Milano–Sanremo je zelo dolga italijanska enodnevna dirka, ki poteka spomladi in je priljubljena zaradi svoje hitre in zahtevne trase.
Francoska Pariz–Roubaix je ena najtežjih enodnevnih dirk.
Liege–Bastogne–Liege (na sliki) je najstarejša klasična enodnevna dirka, ki poteka po hriboviti Belgiji in je prava preizkušnja moči in vzdržljivosti.
Kolesarjenje je (tudi) šport
Šnofi dvomi, da še nisi slišal/a za kolesarski šport.
𝓙𝓪𝔃 𝓻𝓮𝓼𝓷𝓸 𝓭𝓿𝓸𝓶𝓲𝓶!
Seveda, ko pa Slovenija že kar nekaj časa dominira v svetu kolesarstva in navdušuje gledalce ob progah in pred ekrani.
Kolesarstvo je šport, kjer tekmovalci vozijo posebna dirkalna kolesa po dolgih progah. Med letom potekajo številne dirke, zagotovo poznaš tri največje in najbolj znane:
🏆 Tour de France
Najslavnejša kolesarska dirka na svetu poteka v Franciji in traja tri tedne. Kolesarji vozijo po gorah, ravninah in mestih. Zmagovalec dobi rumeno majico – ker so njegovi tekmeci rumeni od zavisti!
🏆 Giro d’Italia
Na kratko Giro. Poteka v Italiji. Dirka kolesarje vodi skozi čudovito pokrajino, mimo gora, ob morju in skozi stara mesta. Zmagovalec nosi rožnato majico.
🏆 Vuelta a España
La Vuelta je glavna španska dirka. Tudi španske ceste ne škrtarijo s čudovitimi razgledi – in včasih dih jemajočimi vzponi in spusti! Zmagovalec dobi rdečo majico.
Šnofi dvomi, da še nisi slišal/a za kolesarski šport.
𝓙𝓪𝔃 𝓻𝓮𝓼𝓷𝓸 𝓭𝓿𝓸𝓶𝓲𝓶!
Seveda, ko pa Slovenija že kar nekaj časa dominira v svetu kolesarstva in navdušuje gledalce ob progah in pred ekrani.
Kolesarstvo je šport, kjer tekmovalci vozijo posebna dirkalna kolesa po dolgih progah. Med letom potekajo številne dirke, zagotovo poznaš tri največje in najbolj znane:
🏆 Tour de France
Najslavnejša kolesarska dirka na svetu poteka v Franciji in traja tri tedne. Kolesarji vozijo po gorah, ravninah in mestih. Zmagovalec dobi rumeno majico – ker so njegovi tekmeci rumeni od zavisti!
🏆 Giro d’Italia
Na kratko Giro. Poteka v Italiji. Dirka kolesarje vodi skozi čudovito pokrajino, mimo gora, ob morju in skozi stara mesta. Zmagovalec nosi rožnato majico.
🏆 Vuelta a España
La Vuelta je glavna španska dirka. Tudi španske ceste ne škrtarijo s čudovitimi razgledi – in včasih dih jemajočimi vzponi in spusti! Zmagovalec dobi rdečo majico.
Iz posnetka izveš, katere pasme so avtohtone pri nas. Izberi vse pravilne odgovore.
lipicanski konj
kranjska čebela
belokranjska pramenka
črno-bela krava
<< Nazaj
Stran 12
Cikasto govedo zraste do 125 cm – merjeno na izbočenem delu hrbta (viher). Doseže tudi 450 kilogramov.
Slovenija na vrhu*
Tadej Pogačar je trenutno najboljši kolesar na svetu. V letu 2024 je osvojil prestižno "trojno krono" kolesarstva – zmagal je na Dirki po Italiji, Dirki po Franciji in svetovnem prvenstvu – kar je uspelo le še dvema kolesarjema v zgodovini. Na svetovni lestvici UCI ima več kot 13.000 točk, kar je več kot dvakrat več od najbližjega zasledovalca, kar potrjuje njegovo izjemno prevlado v svetu kolesarstva .oleg Tadeja Pogačarja, ki je trenutno vodilni slovenski kolesar, imamo še več drugih uspešnih slovenskih kolesarjev, ki tekmujejo na najvišji ravni:
🚴 Najboljši slovenski kolesarji v letu 2025
Primož Roglič
Nekdanji olimpijski prvak in večkratni zmagovalec Grand Tourov, ki trenutno dirka za ekipo Red Bull – BORA – hansgrohe. V letu 2024 je osvojil Dirko po Italiji in Dirko po Dofineji ter se uvrstil med najboljših deset na več pomembnih dirkah .
Wikipedia
+2
RTV Slovenija
+2
Reddit
+2
Peloton
Matej Mohorič
Specialist za enodnevne klasike, ki dirka za Bahrain Victorious. V preteklih sezonah je zmagal na prestižnih dirkah, kot je Milano–Sanremo, in osvojil svetovno prvenstvo v gravel kolesarstvu .
RTV 365
+2
Reddit
+2
RTV Slovenija
+2
Peloton
Jan Tratnik
Zanesljiv pomočnik in izkušen kolesar, ki je v letu 2024 zmagal na dirki Omloop Het Nieuwsblad. Trenutno dirka za ekipo Red Bull – BORA – hansgrohe, kjer podpira Primoža Rogliča in mentorira mlajše kolesarje .
Peloton
+1
Wikipedia
+1
Sportklub
+3
RTV Slovenija
+3
Wikipedia
+3
Urška Žigart
Ena najboljših slovenskih kolesark, ki je večkratna državna prvakinja v vožnji na čas in cestni dirki. V letu 2025 dirka za ekipo AG Insurance–Soudal in je znana po svojih odličnih vzponih .
Peloton
Peloton
+1
Wikipedia
+1
Matevž Govekar
Mlad in obetaven kolesar, ki dirka za Bahrain Victorious. V letu 2024 je zmagal na etapah dirk, kot so Tour of Guangxi, Tour of Britain in Tour of Antalya .
Sportklub
+4
Reddit
+4
RTV Slovenija
+4
Wikipedia
Gal Glivar
Mladi talent iz Novega mesta, ki je v letu 2025 podpisal pogodbo s profesionalno ekipo Alpecin-Deceuninck. V preteklih sezonah je dosegel več pomembnih zmag in se uveljavil kot obetaven kolesar .
Wikipedia
Sportklub
+3
RTV 365
+3
Peloton
+3
Žak Eržen
Najmlajši slovenski kolesar v ekipi svetovne serije Bahrain Victorious. V letu 2025 bo debitiral na večjih dirkah in predstavlja novo generacijo slovenskih kolesarjev .
Wikipedia
+4
RTV 365
+4
RTV Slovenija
+4
RTV Slovenija
Tadej Pogačar je trenutno najboljši kolesar na svetu. V letu 2024 je osvojil prestižno "trojno krono" kolesarstva – zmagal je na Dirki po Italiji, Dirki po Franciji in svetovnem prvenstvu – kar je uspelo le še dvema kolesarjema v zgodovini. Na svetovni lestvici UCI ima več kot 13.000 točk, kar je več kot dvakrat več od najbližjega zasledovalca, kar potrjuje njegovo izjemno prevlado v svetu kolesarstva .oleg Tadeja Pogačarja, ki je trenutno vodilni slovenski kolesar, imamo še več drugih uspešnih slovenskih kolesarjev, ki tekmujejo na najvišji ravni:
🚴 Najboljši slovenski kolesarji v letu 2025
Primož Roglič
Nekdanji olimpijski prvak in večkratni zmagovalec Grand Tourov, ki trenutno dirka za ekipo Red Bull – BORA – hansgrohe. V letu 2024 je osvojil Dirko po Italiji in Dirko po Dofineji ter se uvrstil med najboljših deset na več pomembnih dirkah .
Wikipedia
+2
RTV Slovenija
+2
+2
Peloton
Matej Mohorič
Specialist za enodnevne klasike, ki dirka za Bahrain Victorious. V preteklih sezonah je zmagal na prestižnih dirkah, kot je Milano–Sanremo, in osvojil svetovno prvenstvo v gravel kolesarstvu .
RTV 365
+2
+2
RTV Slovenija
+2
Peloton
Jan Tratnik
Zanesljiv pomočnik in izkušen kolesar, ki je v letu 2024 zmagal na dirki Omloop Het Nieuwsblad. Trenutno dirka za ekipo Red Bull – BORA – hansgrohe, kjer podpira Primoža Rogliča in mentorira mlajše kolesarje .
Peloton
+1
Wikipedia
+1
Sportklub
+3
RTV Slovenija
+3
Wikipedia
+3
Urška Žigart
Ena najboljših slovenskih kolesark, ki je večkratna državna prvakinja v vožnji na čas in cestni dirki. V letu 2025 dirka za ekipo AG Insurance–Soudal in je znana po svojih odličnih vzponih .
Peloton
Peloton
+1
Wikipedia
+1
Matevž Govekar
Mlad in obetaven kolesar, ki dirka za Bahrain Victorious. V letu 2024 je zmagal na etapah dirk, kot so Tour of Guangxi, Tour of Britain in Tour of Antalya .
Sportklub
+4
+4
RTV Slovenija
+4
Wikipedia
Gal Glivar
Mladi talent iz Novega mesta, ki je v letu 2025 podpisal pogodbo s profesionalno ekipo Alpecin-Deceuninck. V preteklih sezonah je dosegel več pomembnih zmag in se uveljavil kot obetaven kolesar .
Wikipedia
Sportklub
+3
RTV 365
+3
Peloton
+3
Žak Eržen
Najmlajši slovenski kolesar v ekipi svetovne serije Bahrain Victorious. V letu 2025 bo debitiral na večjih dirkah in predstavlja novo generacijo slovenskih kolesarjev .
Wikipedia
+4
RTV 365
+4
RTV Slovenija
+4
RTV Slovenija
Kakšna obarvanost je značilna za cikasto govedo?
vijolična z belo liso
bela z rdečkasto liso
rdečkasta z belo liso
<< Nazaj
Stran 13
Kolesarska dirka Franja je največja rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji, ki vsako leto poteka v okolici Ljubljane. Na dogodku sodelujejo tako izkušeni kolesarji kot tudi družine, saj ponuja več različnih tras – od krajših do daljših. Dirka je poimenovana po partizanski bolnišnici Franja in spodbuja zdrav življenjski slog ter kolesarsko kulturo.
Tudi rekreativci dirkajo.
Rekreativno kolesarstvo je vožnja s kolesom za zabavo, zdravje in dobro počutje, ne za tekmovanje. Ljudje kolesarijo po mestih, gozdovih ali podeželskih cestah, sami ali v družbi. To je super način, da ostaneš aktiven, spoznaš naravo in uživaš na svežem zraku!
A tudi ljubiteljski kolesarji se kdaj pa kdaj radi pomerijo med sabo. Poleg najbolj priljubljene Franje bp v Sloveniji v letu 2025 kar nekaj kolesarskih prireditev, namenjenih tako rekreativnim kot tudi profesionalnim kolesarjem:
🚴♂️ Dirka Po Sloveniji (Tour of Slovenia)
Datum: 4.–8. junij 2025
Opis: Gre za največjo profesionalno kolesarsko dirko v Sloveniji, ki poteka v petih etapah po različnih regijah države. Letošnja dirka se začne v Piranu in konča v Novem mestu.
I feel Slovenia
🚴♂️ My Tour of Slovenia 2025
Datum:
junij 2025
Opis: Prvič organizirana rekreativna različica Dirke Po Sloveniji, ki omogoča ljubiteljskim kolesarjem, da se preizkusijo na trasi 4. etape profesionalne dirke, iz Mozirja na Golte.
Siol
🚴♂️ L´Étape Slovenia by Tour de France
Datum:
september 2025
Četrta izvedba L´Etape Slovenia by Tour de France bo 6.–7. septembra 2025 in tudi tokrat ga bo gostilo mesto Kranj, prestolnica Gorenjske.
Rekreativno kolesarstvo je vožnja s kolesom za zabavo, zdravje in dobro počutje, ne za tekmovanje. Ljudje kolesarijo po mestih, gozdovih ali podeželskih cestah, sami ali v družbi. To je super način, da ostaneš aktiven, spoznaš naravo in uživaš na svežem zraku!
A tudi ljubiteljski kolesarji se kdaj pa kdaj radi pomerijo med sabo. Poleg najbolj priljubljene Franje bp v Sloveniji v letu 2025 kar nekaj kolesarskih prireditev, namenjenih tako rekreativnim kot tudi profesionalnim kolesarjem:
🚴♂️ Dirka Po Sloveniji (Tour of Slovenia)
Datum: 4.–8. junij 2025
Opis: Gre za največjo profesionalno kolesarsko dirko v Sloveniji, ki poteka v petih etapah po različnih regijah države. Letošnja dirka se začne v Piranu in konča v Novem mestu.
I feel Slovenia
🚴♂️ My Tour of Slovenia 2025
Datum:
junij 2025
Opis: Prvič organizirana rekreativna različica Dirke Po Sloveniji, ki omogoča ljubiteljskim kolesarjem, da se preizkusijo na trasi 4. etape profesionalne dirke, iz Mozirja na Golte.
Siol
🚴♂️ L´Étape Slovenia by Tour de France
Datum:
september 2025
Četrta izvedba L´Etape Slovenia by Tour de France bo 6.–7. septembra 2025 in tudi tokrat ga bo gostilo mesto Kranj, prestolnica Gorenjske.
kakšne oblike je sir, ko ga pastirji prinesejo v dolino? (namig v zgornjem posnetku)
trikotne
pravokotne
okrogle
<< Nazaj
Stran 14
//Tudi za delitev mlečnih izdelkov je odgovoren gospodar. Poleg natančnih pravil za izogibanje nepravičnosti in zameram na koncu uporabijo še žreb - ko posamezen kmet izve, koliko sira mu gre, namreč izžreba, kateri bodo njegovi. //
Kako na kolo?
Če si otrok in bi rad samostojno kolesaril po cesti, moraš najprej opraviti kolesarski izpit. Ta izpit lahko opravljaš v 5. razredu osnovne šole. Pred tem se pri pouku naučite prometnih pravil, varne vožnje s kolesom in pravilnega vedenja v prometu. Ko vse to dobro znaš, narediš še praktični del izpita – vožnjo po cesti.
Ko opraviš izpit, dobiš kolesarsko izkaznico, ki ti omogoča, da lahko samostojno kolesariš po prometnih cestah (če si star od 10 do 14 let). Otroci, ki še nimajo 10 let, lahko kolesarijo le v spremstvu odrasle osebe. Če si starejši od 14 let, izkaznice ne potrebuješ več, ampak še vedno moraš poznati in upoštevati prometna pravila.
Tvoj odgovor:
Če si otrok in bi rad samostojno kolesaril po cesti, moraš najprej opraviti kolesarski izpit. Ta izpit lahko opravljaš v 5. razredu osnovne šole. Pred tem se pri pouku naučite prometnih pravil, varne vožnje s kolesom in pravilnega vedenja v prometu. Ko vse to dobro znaš, narediš še praktični del izpita – vožnjo po cesti.
Ko opraviš izpit, dobiš kolesarsko izkaznico, ki ti omogoča, da lahko samostojno kolesariš po prometnih cestah (če si star od 10 do 14 let). Otroci, ki še nimajo 10 let, lahko kolesarijo le v spremstvu odrasle osebe. Če si starejši od 14 let, izkaznice ne potrebuješ več, ampak še vedno moraš poznati in upoštevati prometna pravila.
Na planini pasejo kmetje Jan, Metka in Andrej. Jan ima 4 krave, Metka 12, Andrej pa 6. Na planini bodo ostale 88 dni. Koliko dni bo moral pasti Andrej?
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 15
//V Etnografskem muzeju Slovenije hranijo tudi fotografijo majerice, ki izdeluje trnič. Danes ga na planini ne izdeluje nihče več. //
Varnost je na prvem mestu
Pri kolesarjenju je varovalna oprema zelo pomembna, saj nas ščiti pred poškodbami, če pride do padca ali nesreče. Najpomembnejši del opreme je kolesarska čelada, ki varuje glavo. Čeprav se včasih zdi, da je čelada neprijetna, lahko reši življenje ali prepreči hude poškodbe, zato jo moramo nositi vedno, ko kolesarimo.
Po slovenski zakonodaji morajo otroci do 18. leta starosti obvezno nositi kolesarsko čelado, in sicer na vseh vrstah kolesarskih voženj – tudi na kolesarskih poteh ali po domači ulici. Policija lahko kaznuje mladoletne kolesarje (ali njihove starše), če nimajo čelade. Poleg čelade je priporočljivo nositi tudi odsevni jopič, še posebej ob slabi vidljivosti ali ponoči, ter rokavice in ščitnike, ki dodatno varujejo roke in kolena.
Poleg osebne opreme mora biti tudi kolo ustrezno opremljeno, kar prav tako določa zakon. Kolo mora imeti delujoče zavore, prednjo in zadnjo luč, odsevnike in zvonec. Vse to prispeva k večji varnosti v prometu, saj tako kolesarja bolje opazijo drugi udeleženci. Z dobro opremo in pravilnim ravnanjem lahko kolesarjenje ostane varno in prijetno za vse.
Pri kolesarjenju je varovalna oprema zelo pomembna, saj nas ščiti pred poškodbami, če pride do padca ali nesreče. Najpomembnejši del opreme je kolesarska čelada, ki varuje glavo. Čeprav se včasih zdi, da je čelada neprijetna, lahko reši življenje ali prepreči hude poškodbe, zato jo moramo nositi vedno, ko kolesarimo.
Po slovenski zakonodaji morajo otroci do 18. leta starosti obvezno nositi kolesarsko čelado, in sicer na vseh vrstah kolesarskih voženj – tudi na kolesarskih poteh ali po domači ulici. Policija lahko kaznuje mladoletne kolesarje (ali njihove starše), če nimajo čelade. Poleg čelade je priporočljivo nositi tudi odsevni jopič, še posebej ob slabi vidljivosti ali ponoči, ter rokavice in ščitnike, ki dodatno varujejo roke in kolena.
Poleg osebne opreme mora biti tudi kolo ustrezno opremljeno, kar prav tako določa zakon. Kolo mora imeti delujoče zavore, prednjo in zadnjo luč, odsevnike in zvonec. Vse to prispeva k večji varnosti v prometu, saj tako kolesarja bolje opazijo drugi udeleženci. Z dobro opremo in pravilnim ravnanjem lahko kolesarjenje ostane varno in prijetno za vse.
Kateri sir delajo predvsem iz ovčjega mleka?
tolminc
bovški
trnič
<< Nazaj
Stran 16
// Veliko današnjih planin leži na območju Triglavskega narodnega parka, zaščitenega območja narave in edinega narodnega parka v Sloveniji, ki obsega skoraj celotni slovenski del Julijskih Alp. Ime je dobil po najvišji slovenski gori, Triglavu (2864 m). //
Slovenija - dežela kolesarjev in kolesarjenja.
Slovenija z leti postaja vse bolj prijazna kolesarjem. V zadnjih letih se je na številnih področjih prilagodila rastoči priljubljenosti kolesarjenja – tako za rekreativne kot tudi za vsakodnevne uporabnike in turiste.
🛣️ Infrastruktura in poti
Zgrajenih je vedno več kolesarskih poti po mestih in med kraji (npr. ob rekah, čez doline in po podeželju).
Povezujejo se lokalne in regionalne poti, kar omogoča varno in udobno vožnjo tudi na daljše razdalje.
Posebno priljubljene so urejene trase, kot so:
Parenzana (nekdanja železniška proga ob obali),
Dolina reke Drave,
Kolesarske poti v Gorenjski in ob reki Savi.
🚲 Turizem in dogodki
Slovenija je razvila kolesarski turizem – številni hoteli ponujajo shrambo za kolesa, servis in vodene ture.
Prireditve, kot so Maraton Franja, L´Étape Slovenia by Tour de France in Dirka po Sloveniji, privabljajo množice kolesarjev.
Pojavljajo se kolesarski parki, predvsem za gorsko kolesarjenje (npr. Kranjska Gora, Pohorje, Cerkno).
🏙️ Mestna mobilnost
Mesta, kot so Ljubljana, Maribor in Kranj, spodbujajo vsakodnevno kolesarjenje z izposojo koles (npr. BicikeLJ) in večnamenskimi prometnimi pasovi.
Šole in občine organizirajo programe za varno vožnjo za otroke in začetnike.
Skupaj vse to kaže, da Slovenija aktivno spodbuja kolesarjenje in postaja ena bolj prijaznih držav za kolesarje v Evropi.
Slovenija z leti postaja vse bolj prijazna kolesarjem. V zadnjih letih se je na številnih področjih prilagodila rastoči priljubljenosti kolesarjenja – tako za rekreativne kot tudi za vsakodnevne uporabnike in turiste.
🛣️ Infrastruktura in poti
Zgrajenih je vedno več kolesarskih poti po mestih in med kraji (npr. ob rekah, čez doline in po podeželju).
Povezujejo se lokalne in regionalne poti, kar omogoča varno in udobno vožnjo tudi na daljše razdalje.
Posebno priljubljene so urejene trase, kot so:
Parenzana (nekdanja železniška proga ob obali),
Dolina reke Drave,
Kolesarske poti v Gorenjski in ob reki Savi.
🚲 Turizem in dogodki
Slovenija je razvila kolesarski turizem – številni hoteli ponujajo shrambo za kolesa, servis in vodene ture.
Prireditve, kot so Maraton Franja, L´Étape Slovenia by Tour de France in Dirka po Sloveniji, privabljajo množice kolesarjev.
Pojavljajo se kolesarski parki, predvsem za gorsko kolesarjenje (npr. Kranjska Gora, Pohorje, Cerkno).
🏙️ Mestna mobilnost
Mesta, kot so Ljubljana, Maribor in Kranj, spodbujajo vsakodnevno kolesarjenje z izposojo koles (npr. BicikeLJ) in večnamenskimi prometnimi pasovi.
Šole in občine organizirajo programe za varno vožnjo za otroke in začetnike.
Skupaj vse to kaže, da Slovenija aktivno spodbuja kolesarjenje in postaja ena bolj prijaznih držav za kolesarje v Evropi.
Česa vsega ne smeš početi v zavarovanem naravnem okolju? Pomagaj si z ilustracijo, če ne bo šlo, pa pokukaj še semle.
spuščati dronov
duhati cvetlic
kuriti ognja
taboriti
<< Nazaj
Stran 17
Čestitke za rešeno učno pot, zdaj pa je bilo dovolj čepenja za računalnikom, svet zunaj je poln dogodivščin, ki čakajo nate. S kolesom jih boš odkrival/a hitreje in zabavneje kot peš! 💞😻📱
Prav je, da poznamo svojo dediščino, enako prav je, da v njej uživamo na sodoben in zabaven način. Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...
NAGRADNI IZZIV
Narišeš lahko karkoli, kar ti pride na misel ob tokratni temi, najbolj veseli pa bomo katere od pašnih živali, ki smo jih skupaj spoznavali v tokratni Veseli šoli! Risbo pošlji po navadni pošti do 15. 1. 2024 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Med prispelimi risbami bomo tri tudi nagradili. 📖✒️Zato ne pozabi na kuverto napisati svojega imena, priimka in naslova.😉 Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍
* obvezen podatek
<-
Prav je, da poznamo svojo dediščino, enako prav je, da v njej uživamo na sodoben in zabaven način. Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...
NAGRADNI IZZIV
Narišeš lahko karkoli, kar ti pride na misel ob tokratni temi, najbolj veseli pa bomo katere od pašnih živali, ki smo jih skupaj spoznavali v tokratni Veseli šoli! Risbo pošlji po navadni pošti do 15. 1. 2024 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Med prispelimi risbami bomo tri tudi nagradili. 📖✒️Zato ne pozabi na kuverto napisati svojega imena, priimka in naslova.😉 Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-