Pregovori

Stran 1





Pregovori

(e-učna pot)
OKTOBER 2026

Veš, kaj imajo skupnega tvoja babica, srednjeveški menih in reklama za sok? Vsi so skovali stavek, ki ga ljudje ponavljajo še danes. Na tej poti boš spoznal/a pregovore, reke, uganke, kletvice, zakletve in njihove sorodnike. To so besedna orodja, s katerimi že stoletja z malo besedami povemo veliko. Ne skrbi, nihče ti ne bo solil pameti. No, mogoče malo.

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 25–45 min
Učni cilj: Spoznavanje slovstvene folklore in folklornih obrazcev, razlikovanje med pregovorom, frazemom, uganko, kletvico, zakletvijo in evfemizmom, razumevanje prenesenega pomena, primerjava slovenskih in tujih pregovorov, raba slovarjev na portalu Fran.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Irena Duša Draž, v sodelovanju z dr. Sašo Babič, Inštitutom za slovensko narodopisje in Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: Shutterstock, Wikimedia Commons

 
<< Nazaj
Stran 2
//Folklorni obrazci so kot instant juhica. Vzameš in uporabiš.//
Knjižnica ljudskih modrosti

Ko govorimo, izbiramo besede drugo za drugo. Včasih izberemo niz besed. To so že »zapakirane« misli, ki v nekaj besedah povejo veliko. Zakaj bi se človek matral, če pa lahko jemlje iz jezikovne shrambe, ki so jo napolnili predniki.

Strokovnjaki takšnim skupinicam iz dveh ali več besed rečejo folklorni obrazci. Med njih spadajo -🖋️pregovori,
🖋️uganke,
🖋️pozdravi,
🖋️kletvice,
🖋️zakletve
🖋️in celo nekdanji zagovori.

Vsi so kratki, zgoščeni in se iz roda v rod prenašajo skoraj nespremenjeni. In ker jih ponavljajo generacije, iz njih izvemo, kaj so ljudje nekdaj cenili – delo, denar, zdravje, dobro vreme.

Vzemi si nekaj minut in pobrskaj po seznamu slovenskih pregovorov. Poišči:
🔎 En pregovor, ki ga poznaš;
🔎 En pregovor, ki ga ne razumeš;
🔎 En pregovor, ki je smešen;
🔎 En pregovor, ki bi prišel prav tvojemu prijatelju/mami/sestrični ...


𝔓𝔯𝔦 𝔫𝔞𝔰 𝔡𝔬𝔪𝔞 𝔦𝔪𝔞𝔪𝔬 𝔱𝔲𝔡𝔦 𝔭𝔞𝔰𝔧𝔢 𝔬𝔟𝔯𝔞𝔷𝔠𝔢. Hov 𝔭𝔬𝔪𝔢𝔫𝔦 š𝔢, hov-hov 𝔭𝔬𝔪𝔢𝔫𝔦 𝔱𝔞𝔨𝔬𝔧.






Kaj od naštetega NI folklorni obrazec?
Nakupovalni seznam.
Uganka.
Pregovor.
Pozdrav.
<< Nazaj
Stran 3
//Pregovor je cel stavek. Rek potrebuje, da mu daš rep in glavo.//
Pregovor ali rek?

Pregovor je cel, samostojen stavek s splošnim naukom: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Rek ali frazem je le nekaj besed, ki gredo skupaj: ostati brez besed. Smisel dobi šele, ko ga vstaviš v stavek:







🪄 Preprost trik: če lahko izrek spremeniš v vprašanje in še vedno pove celo misel (»Ali denar raste na drevesu? Ne.«), gre za pregovor. Rek moraš vedno vstaviti v širši stavek.

za 7.–9. razred: Reči bobu bob ni mačji kašelj.





Kateri izmed naštetih je pregovor?
Vsak je svoje sreče kovač.
Ostati brez besed.
Vreči denar skozi okno.
<< Nazaj
Stran 4
//Na svetu govorimo več kot 7000 jezikov, več kot 2000 od njih v Afriki, pregovore pa poznajo vse kulture. Ta je postal tako priljubljen, da kroži po vsem svetu, čeprav strokovnjaki še niso ugotovili, iz katerega afriškega jezika ali ljudstva izvira.//
Najstarejši pregovor na svetu

Najstarejše znane pregovore so pred približno 4000 leti zapisali Sumerci v Mezopotamiji (današnji Irak). Pisali so na glinene ploščice. Eden od njih se glasi: Psica, ki se ji mudi, slepe mladiče skoti. Pomeni pa to, kar so vedeli tudi naši predniki: hiteti ni dobro.


















Tudi najstarejši vic je sumerski.

Sumerci so pisali s trstiko v mehko glino. Napake so popravljali z dlanjo.


Na kaj so pisali Sumerci?
Na glinene ploščice.
Na pasje ovratnice.
Na papir.
<< Nazaj
Stran 5
//Pregovor je bližnjica. Do pravih modrosti se mora vsak dokopati peš.//
Zakaj sploh rabimo pregovore?

Razlogi so vsaj trije:

🤐 Ko ne najdemo pravih besed. Zakaj bi se mučili, če je nekdo že ugotovil, kako prav povedati določeno stvar.

⚖️ Ko se ne moremo zmeniti, kdo ima prav. Pregovor v sebi nosi avtoriteto mnogih generacij. Če se je obdržal toliko let, mora biti nekaj na njem.

🧐 Ko bi radi zveneli pametno. No, tudi to je razlog.

Pregovori delujejo kot koda. Če ga sogovornik pozna, ga razume v trenutku in ima občutek, da oba govorita isti jezik.



𝕵𝖆𝖟 𝖚𝖕𝖔𝖗𝖆𝖇𝖑𝖏𝖆𝖒 𝖕𝖗𝖊𝖌𝖔𝖛𝖔𝖗𝖊 𝖘𝖆𝖒𝖔 𝖙𝖆𝖐𝖗𝖆𝖙, 𝖐𝖔 𝖓𝖎𝖒𝖆𝖒 𝖕𝖗𝖆𝖛. 𝕻𝖔𝖙𝖊𝖒 𝖘𝖊 𝖘𝖑𝖎š𝖎, 𝖐𝖔𝖙 𝖉𝖆 𝖎𝖒𝖆𝖒.






Zakaj pregovori zvenijo prepričljivo?
Ker se vedno rimajo.
Ker so jih ponavljale številne generacije.
Ker so napisani v zakonu.
<< Nazaj
Stran 6
//Lisica, ki ni dosegla grozdja, je rekla, da ga tako ali tako noče, ker je kislo. Iz tega je nastal rek.//
Od kod so se vzeli?

Najstarejši pregovori izvirajo iz vsakdanjega življenja kmetov, pastirjev in obrtnikov, ki so opazovali naravo, delo in ljudi. Veliko jih je iz svetih knjig, pri nas iz Svetega pisma: Lažje gre kamela skozi šivankino uho kot bogataš v nebeško kraljestvo.

Precej jih poznamo iz basni, saj je njihova naloga, da nas nekaj naučijo. Ko kdo reče, da je nekaj »kislo grozdje«, se spominja Ezopove lisice.



𝔎𝔬 𝔫𝔢 𝔡𝔬𝔰𝔢ž𝔢𝔪 𝔨𝔩𝔬𝔟𝔞𝔰𝔢 𝔫𝔞 𝔪𝔦𝔷𝔦, 𝔯𝔢č𝔢𝔪, 𝔡𝔞 𝔧𝔢 𝔦𝔱𝔞𝔨 𝔭𝔯𝔢𝔳𝔢č 𝔰𝔩𝔞𝔫𝔞.





Kaj pomeni, da je nekaj »kislo grozdje«?
Da je treba grozdje prej oprati.
Da je grozdje še nezrelo.
Da nekdo grdo govori o stvari, ki je ni mogel dobiti.
<< Nazaj
Stran 7
//Cesar Vespazijan je vedel, da je vsako delo častno. Tudi to je pregovor!//
Rimljani so imeli pregovor za vse

Veliko pregovorov izvira iz latinščine. Rimski cesar Vespazijan je uvedel davek na javna stranišča. Ko mu je sin očital, da to ni vredno cesarja, mu je pod nos pomolil kovanec in vprašal, ali smrdi. Tako je nastal rek pecunia non olet – denar ne smrdi. Druga rimska modrost, kruha in iger (panem et circenses), opisuje oblast, ki ljudi pomiri s hrano in zabavo. Danes to modrost uporabimo, če hočemo reči, da nekdo poskuša zabavo zaslepiti ljudi, da ne bi opazili, da ne rešuje resničnih težav.



𝔓𝔯𝔦 𝔫𝔞𝔰 𝔭𝔰𝔦𝔥 𝔳𝔢𝔩𝔧𝔞 𝔬𝔟𝔯𝔞𝔱𝔫𝔬: č𝔢 𝔫𝔢 𝔰𝔪𝔯𝔡𝔦, 𝔫𝔦 𝔷𝔞𝔫𝔦𝔪𝔦𝔳𝔬.








Kaj pomeni latinski rek pecunia non olet?
Denar ne raste na drevesu.
Denar ne smrdi.
Denar je dober sluga.
<< Nazaj
Stran 8
//Nekateri pregovori so stari tisoč let, drugi so v splošno rabo prišli iz reklam. Ustvarjalci oglasnih sporočil pri ustvarjanju sloganov pogosto posnemajo pregovore - slogani so kratki, zapomnljivi, včasih se rimajo, dajejo občutek, da govorijo o pomembnih stvareh.//
Pregovori iz reklam

Pregovori nastajajo tudi danes. Iz reklamnih sloganov in popkulture se nekateri izreki tako zasidrajo v govor, da jih ljudje uporabljajo kot pregovore, čeprav včasih sploh ne vejo, od kod so se vzeli. Ni zime za Eskime in Lačen si ful drugačen sta dobra primera.


Slogan Ni zime za Eskime so si izmislili v nekdanji Jugoslaviji, da bi z njim prodajali zimske gume za avtomobile, od takrat pa do danes so si ga kar nekajkrat sposodile druge reklame in ustvarjalci spletnih vsebin.




Včasih pa tudi televizijskih. Poznaš [https://www.rtvslo.si/tv/iskalnik?group=15&q=ni%20zime%20za%20eskime tole?]



Od kod izvira izrek Ni zime za Eskime?
Iz Ezopove basni.
Iz Svetega pisma.
Iz reklame.
<< Nazaj
Stran 9
//Rima je lepilo za spomin. Kar se rima, to štima.//
Rimani pregovori

Pregovori se pogosto rimajo, tako si jih lažje zapomnimo:

Kjer osel leži, tam dlako pusti. (Kdor se vede nemarno, pusti sledi.)
Kjer se dela vse nedelje, tam se sreča mimo pelje. (Delo brez počitka ni koristno.)
Ljubo doma, kdor ga ima. (Lasten dom je največja vrednota.)

Več: Fran – iskanje po slovarjih: v iskalnik vpiši besedo iz pregovora in poglej, kaj najdeš.


𝕶𝖏𝖊𝖗 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖑𝖊ž𝖎, 𝖙𝖆𝖒 𝖉𝖑𝖆𝖐𝖔 𝖕𝖚𝖘𝖙𝖎. 𝕿𝖔 𝖓𝖎 𝖕𝖗𝖊𝖌𝖔𝖛𝖔𝖗, 𝖙𝖔 𝖏𝖊 𝖒𝖔𝖏 𝖐𝖆𝖛č.





Kako se konča pregovor: Ljubo doma, ...
... dokler ga ne prodamo.
... kdor ga zna.
... kdor ga ima.
<< Nazaj
Stran 10
//Denar ne raste na drevesu. Škoda, jablane bi bile bolj priljubljene.//
Pregovori o denarju

Pregovori o denarju so dvolični. Po eni strani priznavajo njegovo moč (Denar odpira vsa vrata), po drugi svarijo pred pohlepom (Denar je dober sluga, a slab gospodar). Nekateri učijo varčnosti (Denar ne raste na drevesu), drugi opozarjajo, da se več stvari ne da kupiti.









Več: Ugriznimo znanost (RTV SLO).


Kaj pomeni Denar je dober sluga, a slab gospodar?
Da gospodarji nimajo denarja.
Da moraš denar podariti slugi.
Da naj ti denar služi, ne pa da ti on ukazuje.
<< Nazaj
Stran 11
//Preden so obstajale vremenske aplikacije, so ljudje opazovali nebo, naravo, živali in gledali v koledar.//
Kmetje, svetniki in vreme

Zdavnaj pred vremenskimi aplikacijami za dolgoročno in kratkoročno vremensko napoved, celo pred večerno napovedjo vremena pred televizijskimi poročili, so ljudje opazovali, kako so z vremenom povezani določeni deli leta ali dogajanje v naravi, ter iz tega izluščili pravila, ki so nastopala kot vremenska napoved. Zapomnili so si jih kot pregovore, ki so prehajali iz roda v rod.

Veliko jih je vezanih na godove svetnikov:
Ako je Matevž vedren, bo prijetna jesen (sv. Matej, 21. septembra).
Če na Mihalovo sever vleče, veliko zimo in sneg obleče (sv. Mihael, 29. septembra).
Nekateri uporabljajo stara slovenska imena mesecev: Kakršen kimavec, takšen bo sušec. Kimavec je september, sušec marec.

Stare vremenske modrosti so bile pogosto resnično uporabne. Nekateri so se ohranili vse do danes. Katere poznaš?

S podnebnimi spremembami postajajo stare ljudske modrosti o vremenu vedno bolj nezanesljive. Zato si danes izmišljujemo nove:



Č𝖊 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖑𝖊ž𝖎 𝖓𝖆 𝖐𝖆𝖛č𝖚, 𝖟𝖚𝖓𝖆𝖏 𝖉𝖊ž𝖚𝖏𝖊.





Kateri mesec je kimavec?
Marec.
September.
December.
<< Nazaj
Stran 12
//Krava ne gleda vremenske napovedi, a je iz njenega obnašanja pogosto jasno, da vreme pravilno predvidi. Pravzaprav to velja za večino živali.//
Ali vremenski pregovori držijo?

Ljudje so opazovali živali: mravlje, lastovke, žabe, domače živali. Meteorologi so nekatere pregovore preverili in presenetljivo veliko jih vsaj deloma drži. Živali namreč zelo natančno čutijo spremembe zračnega tlaka pred nevihto. Tisti, ki napovedujejo vreme več mesecev vnaprej, pa znanstveno niso potrjeni, saj je vreme preveč kaotičen sistem. Zaradi podnebnih sprememb danes držijo še manj kot nekdaj.

Več: Jutranja vremenska fronta – Meteorologi o meteorologiji (Radio Prvi) – prigode z ARSO, za starejše.



𝔍𝔞𝔷 𝔫𝔞𝔭𝔬𝔳𝔢𝔪 𝔫𝔢𝔳𝔦𝔥𝔱𝔬 ž𝔢 𝔲𝔯𝔬 𝔭𝔯𝔢𝔧. 𝔖𝔨𝔯𝔦𝔧𝔢𝔪 𝔰𝔢 𝔭𝔬𝔡 𝔭𝔬𝔰𝔱𝔢𝔩𝔧𝔬.







Kateri vremenski pregovori največkrat držijo?
Tisti, ki temeljijo na vedenju živali pred nevihto.
Tisti, ki se rimajo.
Tisti, ki napovedujejo vreme za pol leta naprej.
<< Nazaj
Stran 13
//Smeh je zastonj in nima stranskih učinkov. Razen bolečih trebušnih mišic.//
Smeh je pol zdravja

Zdravje je največje bogastvo je ena najbolj razširjenih večnih resnic. Pregovori o zdravju pogosto priporočajo zmernost in skrb zase:










Bolje preprečiti kot zdraviti. Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran je poslovenjena angleška modrost.
Latinski Mens sana in corpore sano pa pravi, da sta telo in duh povezana.
Znanost pritrjuje tudi pregovoru Smeh je pol zdravja: smeh sprošča hormone, ki lajšajo stres.











Kako se nadaljuje pregovor: Zdrav človek ima tisoč želja, ...
... lepo vreme pa še več.
... bolan pa nobene.
... bolan pa samo eno.
<< Nazaj
Stran 14
//Rimski bog ljubezni Kupid ima zavezane oči. Zato tudi rad zgreši. Kadar se nesrečno zaljubiš ali se izkaže, da tvoja ljubezen ni tako brez napak, kot je kazalo na začetku, zdaj veš, kdo je kriv za to.//
Sreča in ljubezen

Pregovori o sreči govorijo o njeni minljivosti:
Sreča je opoteča.
Ali o tem, da jo kujemo sami: Vsak je svoje sreče kovač.
Sreča spremlja hrabre izvira iz latinskega fortes fortuna iuvat.

Za 7.–9. razred:
Rimski pisec Plinij starejši naj bi ga izrekel leta 79, ko se je med izbruhom Vezuva odpravil reševat prijatelja.

Pregovori o ljubezni so romantični ali pa trezni:
Ljubezen je slepa .
Ljubezen gre skozi želodec.
Stara ljubezen ne zarjavi.


Kaj pomeni Ljubezen je slepa?
Da zaljubljeni pogosto ne vidijo napak osebe, v katero so zaljubljeni.
Da zaljubljeni ne vidijo dobro brez očal.
Da se je treba zaljubiti v temi.
<< Nazaj
Stran 15
//Večina živali v pregovorih je domačih. Kar so ljudje videli vsak dan, so tudi omenjali.//
Živali v pregovorih

V pregovorih kar mrgoli živali: osli, krave, mačke, kobile in seveda psi:
Pes je človekov najboljši prijatelj - ta pregovor potrjuje vsak mahajoč rep.
Kovačeva kobila je zmeraj bosa pomeni, da strokovnjak za svoje stvari najmanj poskrbi. Kovač je podkoval vse konje v vasi, le svoje kobile ne.
Ena lastovka še ne prinese pomladi svari, da en znak še ne pomeni, da se je kaj res zgodilo.


S pregovori se da tudi zabavno igrati. Lahko jih narobe sestavljaš:
Rana ura, slovenskih fantov grob je ena najbolj znanih skovank. Zrasla je na zelniku šolarjev in študentov, ki zjutraj težko vstajajo, sestavili pa so iz dveh slovenskih pregovorov:
Doberdob, slovenskih fantov grob.
+
Rana ura, zlata ura

Tudi ti lahko sestaviš kakšnega, še lepše pa se je takole igrati s prijatelji. Lahko ustvarite tudi čisto svoj kviz o pregovorih. V vsako vprašanje ali nalogo lahko vpreteš pregovor ali rek. Malo navdiha:

https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/male-sive-celice/175089104









Kaj pomeni Kovačeva kobila je zmeraj bosa?
Da je hoja brez čevljev zdrava.
Da strokovnjak za svoje stvari pogosto najmanj poskrbi.
Da kovači ne marajo konj.
<< Nazaj
Stran 16
//Del slovstvene folklore so folklorni obrazci, ki med različnimi generacijami
posredujejo tako svetovne nazore kot tudi stereotipe.//
Frazemi

Frazem je ustaljena besedna zveza, katere pomena ne uganeš iz posameznih besed. Ko nekdo vrže denar skozi okno, ne odpre okna, ampak zapravlja. Ko nekdo soli pamet, ne potrebuje soli. Frazemi delujejo kot koda in jih razumemo le, če jo poznamo. Flamski slikar Pieter Bruegel je leta 1559 naslikal vas, v kateri ljudje frazeme počnejo dobesedno: z glavo zaletavajo v zid, mečejo biserje svinjam ...

Na sliki poišči človeka, ki z glavo zaletava v zid. Kako bi to rekli v slovenščini?



Na sliki Pietra Bruegla je narisanih več kot sto pregovorov in frazemov. Dobesedno.



𝕵𝖆𝖟 𝖗𝖆𝖉𝖆 𝖘𝖔𝖑𝖎𝖒 𝖕𝖆𝖒𝖊𝖙.




Kaj pomeni, da nekdo meče biserje svinjam?
Da daje nekaj dragocenega nekomu, ki tega ne zna ceniti.
Da hrani pujse z nakitom.
Da je zelo bogat.
<< Nazaj
Stran 17
//V Angliji dežujejo mačke in psi. Pri nas lije kot iz škafa. Mokri smo enako.//
Pregovori po svetu

Vsi jeziki poznajo pregovore. Nekateri so našim zelo podobni:

Nemški Übung macht den Meister je dobesedno Vaja dela mojstra.

Drugi so prava uganka. Angleži pravijo It´s raining cats and dogs (dežujejo mačke in psi), mi pa Lije kot iz škafa.

Španci pravijo Dar gato por liebre (dati mačko namesto zajca), kar pomeni nekoga prinesti naokrog.

Japonci pa namesto metati svinjam bisere rečejo zlatniki mačku.

Je tudi v tvoji skupini veselošolec/ka, ki ima poleg slovenščine drug/dodaten materni jezik? Celi skupini lahko pove, kakšne pregovore poznajo doma.



Kateri slovenski pregovor ustreza nemškemu Übung macht den Meister?
Kovačeva kobila je zmeraj bosa.
Ni vse zlato, kar se sveti.
Vaja dela mojstra.
<< Nazaj
Stran 18
//Nekdaj so si uganke zastavljali ob večerih in pri skupnem delu, na primer pri ličkanju koruze.//
Uganke

Uganka ima dva dela. Prvi je zavit, metaforičen opis, drugi je odgovor. Za uganko potrebuješ vsaj dva: zastavljavca, ki uganko pove, in uganjevalca, ki jo rešuje. Opis in odgovor sta povezana po podobnosti ali pa po nasprotju. Pred televizijo in internetom so bile uganke nekakšen večerni kviz. Ena najslavnejših je še iz antične Grčije, zastavljala naj bi jo sfinga: Kaj hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh in zvečer po treh?

Več: Saša Babič: Uganke na Slovenskem (Založba ZRC) – knjiga je prosto dostopna tudi na spletu (DOAB); za mentorje in 7.–9. razred.





Kaj je odgovor na sfingino uganko?
Stol.
Človek.
Pes.
<< Nazaj
Stran 19
//Kaj ima zobe, pa ne grize? Glavnik. Pa tudi šolska torba, kadar je zadrga pokvarjena.//
Uganke kot šale

Uganke ne živijo samo v starih knjigah. Danes jih zastavljamo kot šaljiva vprašanja. Za razliko od pregovorov nimajo vse uganke neznanega avtorja: obstajajo cele knjige avtorskih ugank za otroke. Dobra uganka te zavede, a je odgovor, ko ga slišiš, čisto očiten.

Sestavite vsak svojo uganko o predmetu iz razreda. Prvi del naj bo zavit opis, drugi odgovor.



𝔎𝔞𝔧 𝔦𝔪𝔞 š𝔱𝔦𝔯𝔦 𝔫𝔬𝔤𝔢, 𝔭𝔞 𝔫𝔢 𝔥𝔬𝔡𝔦? 𝔍𝔞𝔷, 𝔨𝔬 𝔰𝔢 𝔭𝔯𝔢𝔳𝔢č 𝔫𝔞𝔧𝔢𝔪.





Kaj ima zobe, pa ne grize?
Zobozdravnik.
Morski pes.
Glavnik.
<< Nazaj
Stran 20
//Slovenske kletvice so tako starinske, da zvenijo prej hecno kot grdo.//
Kletvice

Kletvica je kratek vzklik jeze, presenečenja ali razočaranja. Pride hitro, glasno in brez premisleka. Več kot same besede pove način, kako jo izrečeš. Nekatere kletvice so grde besede in v Veseli šoli jim ne bomo dajali prostora. Slovenščina pa ima tudi nekaj starinskih in skoraj nedolžnih:
Tristo kosmatih medvedov!
Krščen Matiček!
Presneta reč!

Kletvica je lahko tudi mašilo ali pa izraz navdušenja, ne le jeze.

Ob opozorilu, da vsebino uporabljaj previdno, te vabimo na sprehod po [https://www.ourspace.si/sl/cebelnjak/kletveni-slovarcek slovarčku slovenskih kletvic].


𝕿𝖗𝖎𝖘𝖙𝖔 𝖐𝖔𝖘𝖒𝖆𝖙𝖎𝖍 𝖇𝖔𝖑𝖍!




Katera od naštetih je stara slovenska kletvica?
Tristo kosmatih medvedov!
Dober tek!
Na zdravje!
<< Nazaj
Stran 21
//Nekateri še danes verjamejo, da imajo prave besede, izrečene ob pravem času, čarobno moč.//
Zakletve in zagovori – čaranje z besedami

Zakletev je stara, obredna formula, s katero nekomu šaljivo ali zares zaželimo srečo ali nesrečo:
Naj te koklja brcne!

Še bolj skrivnosten je bil zagovor. Z njim so ljudje nekdaj poskušali zdraviti z besedami. Zagovarjalec je izrekel posebno besedilo, uporabil čarobne predmete in naredil točno določene gibe, ob določenem času in na določenem kraju. Bolezni ni ponižno prosil, ampak ji je ukazal, naj odide. Besedila zagovorov so pogosto skrbno varovali.

Več: Saša Babič, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU – za mentorje, ki bi jih zanimalo več.



𝔑𝔞𝔧 𝔱𝔢 𝔨𝔬𝔨𝔩𝔧𝔞 𝔟𝔯𝔠𝔫𝔢? 𝔗𝔬 𝔰𝔢𝔪 𝔢𝔫𝔨𝔯𝔞𝔱 𝔭𝔯𝔢𝔦𝔷𝔨𝔲𝔰𝔦𝔩. 𝔑𝔢 𝔭𝔯𝔦𝔭𝔬𝔯𝔬č𝔞𝔪.






Kako se je zagovarjalec obrnil na bolezen?
Napisal ji je pismo.
Ukazal ji je, naj odide.
Ponizno jo je prosil za odpuščanje.
<< Nazaj
Stran 22
//Namesto da je nekdo reven, lahko prijazneje rečeš, da ima tanko denarnico.//
Evfemizmi in metafore

Evfemizem je omiljen izraz za nekaj neprijetnega ali občutljivega. Namesto reven rečemo ima tanko denarnico. Namesto zlagal se je rečemo malo je pretiraval.

Metafora pa označuje prenesen pomen: eno stvar poimenujemo z besedo za nekaj drugega, ker sta si podobni. Ko mladim, ki veliko obetajo, rečemo zlata mladina, niso iz zlata, ampak so dobra naložba.

Več: Fran – iskanje po slovarjih: v iskalnik vpiši evfemizem ali metafora.


Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖓𝖎 𝖉𝖊𝖇𝖊𝖑. 𝕵𝖊 š𝖎𝖗š𝖊𝖌𝖆 𝖐𝖔ž𝖚𝖍𝖆.







Katera izraza sta evfemizma za reven?
Biti suh kot poper.
Zlata mladina.
Imeti tanko denarnico.
<< Nazaj
Stran 23
//Paremiolog ni bolezen. Je poklic.//
Kdo raziskuje pregovore?

S pregovori se ukvarjajo paremiologi (iz grške besede paroimía, pregovor). Pridružujejo se jim folkloristi in etnologi, ki raziskujejo, kako se pregovori, uganke in kletvice prenašajo iz roda v rod in kaj povedo o vrednotah skupnosti. V Sloveniji jih najdeš na Inštitutu za slovensko narodopisje in na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Tam nastaja tudi [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2112 Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov], ki je prosto dostopen na portalu Fran. Do tega poklica prideš s študijem
jezikoslovja,
slovenistike
ali etnologije.

Več: Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (Založba ZRC) · Fran – iskanje · za mentorje: intervju o sodobnih pregovorih (Mladina).



𝔎𝔬 𝔟𝔬𝔪 𝔳𝔢𝔩𝔦𝔨, 𝔟𝔬𝔪 𝔭𝔞𝔰𝔧𝔦 𝔭𝔞𝔯𝔢𝔪𝔦𝔬𝔩𝔬𝔤. ℜ𝔞𝔷𝔦𝔰𝔨𝔬𝔳𝔞𝔩 𝔟𝔬𝔪, 𝔷𝔞𝔨𝔞𝔧 𝔭𝔢𝔰, 𝔨𝔦 𝔩𝔞𝔧𝔞, 𝔫𝔢 𝔤𝔯𝔦𝔷𝔢.





Kako se imenuje strokovnjak, ki raziskuje pregovore?
Paremiolog.
Meteorolog.
Kastelolog.
<< Nazaj
Stran 24
🎉 Čestitke, prešel/la si vso pot od Sumercev do reklam! Zdaj veš, da pregovor ni le star stavek, ampak zapakirana modrost, ki jo je preizkusilo na tisoče ust in ušes. Uporabljaj jo pametno. Ali, kot bi rekel Šnofi: Kdor zadnji laja, najlepše laja.
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami! 💛
💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜

🎁 NAGRADNI IZZIV 🎁
🏆 Ob koncu učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Tokratni izziv: izmisli si svoj pregovor – o šoli, prijateljstvu, telefonih ali čemer koli želiš. Lahko se rima, lahko je šaljiv, imeti pa mora nauk. Lahko ga tudi narišeš. Pismo pošlji po navadni pošti do 15. novembra na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izbrane pregovore bomo objavili, izžrebane pa čakajo lepe nagrade!
📚😍
Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek



<-