Amazonski pragozd – pljuča sveta

🐊 »Živali v reki so me sprejele. Toliko časa sem plaval z njimi, da so mislile, da sem eden izmed njih.« :snake:

Leta 2007 je Martin Strel, slovenski vzdržljivostni ultramaratonski plavalec, mož, ki ga kličejo Big River Man, preplaval Amazonko – njeno celotno dolžino. Na cilj je prišel po 5265 preplavanih kilometrih, in sicer v 66 dneh, kar je skoraj 80 kilometrov dnevno. :point_right:

Nadaljuj

MOŽ, KI JE PREPLAVAL AMAZONKO

Martin Strel je mož, ki je leta 2007 preplaval Amazonko. Občudovanja vreden podvig. 💪
To je reka, katere porečje je najdaljše na svetu in je največje sladkovodno telo na Zemlji.

Tu si lahko ogledaš posnetek v angleščini Big River Man, kjer lahko vidiš zanimive posnetke Strelovih rečnih podvigov.

Med plavanjem v Amazonki je shujšal skoraj 15 kilogramov, mučile so ga vrtoglavica, bolečine v želodcu, driska, sončarica. Zaradi pomanjkanja spanja je občasno zapadel v delirij. Trpel je močne bolečine zaradi otrplih rok in nog, bolela ga je glava. Posebna težava so bile smrtno nevarne živali in rečni vrtinci.

Najtežje je bilo na koncu, ob izlivu reke v morje, kjer ga je močna plima Atlantskega oceana potiskala nazaj.

Njegovi dosežki – plavanje po mogočnih rekah sveta – so mu prinesli zapis v Guinessovo knjigo rekordov.

Pomagaj si s povezavami rek, ki jih je preplaval Strel, in reši nalogo: Jangce (Modra reka), Donava, Amazonka, Misisipi.

Osebna izkaznica: AMAZONIJA

Ime: Amazonija, območje toka reke Amazonke, najmogočnejše reke v Južni Ameriki, dolge približno 6400 kilometrov.

Porečje Amazonke: Izvira v Peruju, teče proti severu in nato proti vzhodu skozi Brazilijo ter se izliva v Atlantski ocean.

Značilnost: Je največji deževni gozd na svetu.

Rastline: Tu raste skoraj tri četrtine vseh vrst rastlin na svetu.
Živali: Opice, lenivci, anakonde, tukani in kapibare ...; med številnimi ribami v reki so tudi mesojede piranje in rožnati delfini.

Ogroženost: Drevesa sekajo zaradi lesa in govedoreje, da pridobijo pašnike, ta območja se spreminjajo v suho savano, pragozd se krči.

Pomembnost: Amazonski pragozd je najpomembnejši zaveznik v boju proti podnebnim spremembam; človeštvo ga potrebuje za svoje preživetje❗

Amazonski pragozd je največji v Braziliji (60 %), ki je tudi sicer ogromna država: velika je za več kot 400 Slovenij in je po velikosti 5. država na svetu!
Amazonka začne svojo pot v Peruju, amazonski pragozd pa se širi tudi po pokrajinah Kolumbije, Bolivije, Ekvadorja, Francoske Gvajane, Gvajane, Surinama in Venezuele.

RAZISKOVANJE AMAZONIJE I.

Raziskovanje Amazonije je bilo del odkrivanja »novega sveta«, ki je sledilo odkritju nove celine – Amerike.

Najprej so območje Amazonije odkrivali Španci in Portugalci. Odprave so vodili konkvistadorji (vojaki raziskovalci).

Prvi Evropejec, ki je raziskoval Amazonko, je bil španski vojak Francisco de Orellana (v prvi polovici 16. st.). De Orellana se je spustil po reki do Atlantskega oceana in na poti doživel napad ženskega plemena, ki jim je po vojščakinjah iz grške mitologije nadel ime Amazonke. To ime se je potem uveljavilo za reko in celotno območje.

V prvi polovici 17. stoletja je portugalski raziskovalec Pedro Teixeira kot prvi Evropejec prepotoval reko Amazonko po vsej njeni dolžini (v odpravi z več kot 40 kanuji). Zato ga občasno imenujejo tudi osvajalec Amazonke.

Slika Fernandesa Machada upodablja prve osvajalce in misijonarje – duhovnike, ki so pogosto zelo nasilno vsiljevali staroselcem krščansko vero. O tem obdobju je bil posnet odličen film The Mission (Poslanstvo).

RAZISKOVANJE AMAZONIJE II.

Ko so Španci in Portugalci odkrivali in naseljevali Amazonijo, se je začelo postopno mešanje prebivalstva. Na teh območjih sta se – odvisno od razdelitve ozemlja – uveljavila nova jezika: španščina in portugalščina. Krščanstvo je nadomestilo prejšnja stara verovanja. Staroselska indijanska ljudstva so začela izginjati, z njimi pa tudi njihov jezik in kultura.

🔎 Eden prvih znanstvenih raziskovalcev Amazonije je bil francoski naravoslovec La Condamine. V prvi polovici 18. st. je opravil prvo znanstveno študijo reke Amazonke. S splavom je potoval po celotni dolžini reke do njenega ustja in kasneje objavil njen zemljevid.

🔎 Opazil je proizvodnjo in uporabo kavčuka pri domorodcih. Vzorce kavčuka je poslal v Evropo in bil prvi, ki je znanstveno opisal to trpežno elastično snov.

🔹 La Condamine je v Evropo prinesel smrtonosni indijanski puščični strup kurare. Amazonski Indijanci so ga uporabljali za lov na živali. Z njim so premazali konice puščic, ki so jih silovito izpihnili skozi bambusovo cev v plen. Pridobivali so ga iz lubja več dreves. Kurare je hud strup, ki povzroči skoraj takojšnjo paralizo in smrt.

🔹 Medtem ko so Indijanci uporabljali strup zato, da so prišli do hrane, so tudi Evropejci dobro poznali učinke strupenih rastlin. Le da je bil v evropski zgodovini strup že od začetkov uporabljan tudi za druge namene. Tako je bil antični grški filozof Sokrat v 4. st. pr. n. št. obsojen na smrt zaradi svojih humanističnih govorov, s katerimi naj bi kvaril atensko mladino. Če bi javno zanikal svoje ideje, bi ga izpustili. Tega ni hotel. Lahko bi pobegnil, pa ni. Sodišče mu je kot spoštovanemu filozofu dalo možnost, da si izbere način izvršitve smrtne kazni. Odločil se je za smrt s strupom – trobeliko.

💬 »Misli, ki sem jih v preteklosti izrekal, ne morem zdaj zavreči, ker me je doletela ta usoda,« je rekel Sokrat. Raje je umrl, kot da bi napačno ravnal. Bil je zelo načelen človek.

KAVČUKOVO OBDOBJE

Guma je prožna snov, ki je zelo pomembna in uporabna. Surovo gumo ali kavčuk pridobivajo iz mlečnega rastlinskega soka drevesa kavčukovca.

Posegi v prostor Amazonije so se začeli ravno z odkritjem tega nenavadnega drevesa. Na njegov sok so postali pozorni že prvi raziskovalci.

Rastlinski sok ali lateks pridobivajo tako, da zarežejo v lubje, lateks pa izteče skozi zarezo in se zbere v posodi, privezani na drevo.
⚽ Ker je guma raztegljiva, trpežna in odporna proti vodi, je zelo uporabna za izdelavo različnih predmetov: pnevmatik, cevi, podplatov za čevlje, žog ...
🎈 Iz lateksa, ki se ne predela v gumo, pa izdelujejo medicinske rokavice, balone ipd.

Oglej si posnetek o izdelavi naravne gume.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

IZKORIŠČANJE AMAZONIJE

Področje Amazonke je ogromno poraščeno ozemlje, ki je veliko kot Avstralija. V včasih povsem neprehodnem tropskem deževnem pragozdu, ki je najbolj raznolik sistem na svetu, živi desetina vseh znanih rastlinskih in živalskih vrst na svetu.

Toda površina krčevin tega največjega sklenjenega tropskega gozda na planetu je vedno večja.

🔻 Izkoriščanje Amazonije se je začelo sredi 19. stoletja s pridobivanjem kavčuka, so pa hkrati odkrivali tudi njena druga bogastva: gradili so ceste in jezove za elektrarne, nastajali so rudniki, iskali so zlato in druge rudnine, sekali so pragozd za pridobivanje lesa.
🔻 V 20. stoletju so se pojavili novi načrti za izdelovanje lesovine in papirja, živinorejo in rudarjenje.

Zaradi razvoja so se začeli priseljevati revnejši prebivalci iz drugih delov Južne Amerike. Na mestu pragozda so zrasla naselja. Staroselske indijanske prebivalce so izkoriščali in jim jemali prostor.

Preberi si članek, ki odlično predstavi pomembnost tega območja in njegovo izkoriščanje: Zaklad sveta, ki izginja.

KRUTA USODA STARODAVNIH AMAZONSKIH PLEMEN

V Amazonijo se že od druge polovice 20. st. zliva reka priseljencev. Poselitev in izkoriščanje narave ne ogrožata samo narave, ampak tudi življenje domačih indijanskih plemen. Med njimi so tudi takšna, ki niso še nikoli prišla v stik z našo civilizacijo.

Indijanci, ki so na tem ozemlju od nekdaj živeli v sožitju s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, za vedno izgubljajo svoj dom. So napadeni, pregnani ali ubiti – zaradi hlepenja po še več denarja, ne glede na posledice za vse druge.

🔻 Vse skupaj je začelo s prihodom Evropejcev (od leta 1500 naprej). Indijance so začeli voziti v suženjstvo in jih izseljevati iz njihovih domov. Veliko jih je umrlo zaradi bolezni, ki so jih k njim zanesli beli prišleki.
🔻 Po nekaterih ocenah je v prejšnjem stoletju zaradi stika z našim življenjem izumrlo okoli 130 plemen.
🔻 Oblasti so številna plemena nasilno preselile v rezervate (območja za prebivanje določenih etničnih skupin). Zdaj imajo nekatera plemena le še manj kot sto članov. Grozi jim usoda severnoameriških prvotnih prebivalcev.

Oglej si prispevek o brazilskih Indijancih, ki se borijo za ohranitev deževnega gozda.

TROPSKI DEŽEVNI GOZD

🌳 Tropski deževni gozd v Amazoniji se je razvijal na tisoče let. Njegov razvoj so omogočile velika vlažnost, velika letna količina padavin in stalna temperatura okoli 30 stopinj C.

🌲🌴 V njem rastejo velika drevesa (tudi več kot 60 metrov višine) tesno drugo ob drugem. Drevesa ustvarjajo življenjski prostor neštetim vrstam rastlin in živali.

🔸 Zemlja z bujnim rastlinstvom je pravzaprav plitva in malo hranljiva. Rastlinski ostanki in mrtve živali se v vročini hitro razkrojijo in vse hranljive snovi rastlinje zelo hitro posrka.
⚫ Na krčevinah pa jih močno deževje takoj odplakne. Kjer posekajo in požgejo tropski gozd, nastane redko porasla savana, ki naglo propade in se spremeni v puščavo.

Območje Amazonije ogrožajo tudi drugi dejavniki. Oglej si posnetek. 👀
Območja z dovoljenjem za pridobivanje nafte zavzemajo slabih 10 % Amazonije, nekaj jih je tudi na zavarovanih območjih in ozemljih, kjer živijo staroselci.

SVET RASTLIN

Rastline, porečeš, zeh.💤 Njim se res nič ne dogaja ... Kaj res? 👀

V Amazoniji je na vsakem hektarju od 50 do 150 različnih rastlinskih vrst. Številne med njimi so mesojede. Resda nimajo živalskih ust, ampak pasti, ki so jih razvile za uboga brenčeča bitja, so kot iz znastvenofantastičnih filmov. Žuželke lovijo v votle plasti, napolnjene z dišečimi, vendar lepljivimi in strupenimi sokovi.

Vse to je rezultat nepretrgane evolucije, kajti deževnega gozda niso prizadele ledene dobe, ki so večkrat zapored uničile gozdove zmernega pasu. V Amazoniji tudi ni menjave letnih časov, zato na drevesih nenehno rastejo novi listi, stari pa medtem odpadajo.

Drevesa pomagajo priti do svetlobe tudi drugim rastlinam – različnim ovijalkam in plezalkam (lijanam). Posebej zanimive so priraslike, ker se v iskanju sonca pritrdijo na veje v drevesnih krošnjah. Na posnetku lahko opazuješ ta proces.

Različne rastline, naseljene po drevju, črpajo vlago in hranljive snovi z gostimi zračnimi koreninami. Lep primer so orhideje in ananasovke. Vsaka osma cvetlica je orhideja in velika večina od 30.000 vrst raste v tropskem deževnem gozdu.

Te še nismo prepričali, da lahko imajo rastline zelo razburljivo in bojevito življenje? Oglej si posnetek Velikanska vodna lilija je strašna! 👀

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

SVET ŽIVALI I. 🐊🐵🐟

Živali so se morale prilagoditi na življenje v tem posebnem življenjskem prostoru. Morda so imeli s tem največ težav prav sesalci.

V Amazoniji je neverjetna pestrost živalskega sveta.
🦜 Nikjer na Zemlji niso ptiči tako barviti in številni kot prav tukaj. Nekateri so plenilci, drugi se hranijo z žuželkami ali plodovi, lesketajoči se kolibriji pa z medičino.

Nekatere živali so izredno velike za svojo vrsto, na primer hrošč herkul, ki doseže do 15 centimetrov dolžine, zloglasni strupeni ptičji pajek (do 25 cm) ali glodavec kapibara, ki je podoben prašičku. Po drugi strani pa je opica mala svinjačka visoka samo od 7 do 10 centimetrov.

Oglej si napovednik za čudovit film Amazonija. Pustolovski družinski dokumentarni film je odisejada v največji pragozd na svetu. Po letalski nesreči se mala opica, ki je bila rojena v ujetništvu, znajde sama v amazonski džungli.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

SVET ŽIVALI II. 🐊🐵🐟

Veliko živali živi v vrhovih in krošnjah dreves, kjer je za hrano vedno dovolj semen, vršičkov, listja in sadežev.
🐒 Tu je kraljestvo opic, spretnih plezalk. Med njimi so krempljičarke, obešalke, vriskači in ponočnjaki durukuliji. Opice seveda niso edine prebivalke dreves.
🦥 Tu je lenivec, najbolj neaktivno živo bitje na Zemlji. Pa vrečarji oposumi z oprijemajočimi se repi, ki jim delajo družbo drevesni mravljinčarji.

🦦 Manj sesalcev je prilagojenih življenju na gozdnih tleh ali rečnih brežinah, med njimi so tapirji, mravljinčarji in velike vidre.

🦋 Po zraku letajo čudoviti metulji neverjetnih barv.
🦇 Manj prijazni so vampirski netopirji. Pogosto so okuženi s steklino, ki občasno povzroča prave epidemije v okoliških državah.

Žival na sliki čaka v temi. Je največja mačka v Južni in Srednji Ameriki in mojster plenilec. Njegova hrana so na tleh živeči sesalci in domače živali. Je izreden plavalec in lovi tudi rečne živali. Predstavlja čisto lepoto, eleganco in moč.

»Rešimo Amazonijo – in morda nam uspe rešiti same sebe«

To je rekel okoljevarstvenik Chico Mendes, ki je bil leta 1988 v Braziliji ustreljen. Razlog? Spor z lastnikom ranča, ki je v bližnjem gozdnem rezervatu nameraval požgati gozd. Mendes je rančarju nasprotoval in se zavzemal za pravice Indijancev in zaščito narave. Zato so ga ubili.

⚫ Ni bil edini.
⚫ Še vedno se dogaja. Naravno okolje v svetu na splošno umira. Zgodbe, podobne Mendesovi, se izgubijo v poplavi drugih, nepomembnih, a veliko bolj popularnih zgodb. 😟

👉 Oglej si posnetek o tem, kako se še vedno grozi tistim, ki nastopajo proti uničevanju Amazonije.

Časa ni več
⚫ Uničenje Amazonije je tako napredovalo, da je vidno iz vesolja. Uničenih je okoli 18 odstotkov starih pragozdnih dreves. Poškodovanih je okoli 40 odstotkov.
⚫ Pragozd je ključni element svetovnega podnebja. Veliko ogljikovega dioksida (CO2) je shranjenega v zemlji ali drevesih. Če gozd ne bo mogel več absorbirati CO2, se bo Zemlja še bolj segrela. Podnebna kriza bo postala nerešljiva ...
⚫ Zaradi izsekavanja gozdov so ogrožene številne rastlinske in živalske vrste. Zaradi krčenja habitatov (življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste) je veliko vrst na robu izumrtja.