Ni planeta B

NI PLANETA B

Zemlja je naš dom. Delimo si ga z 7,8 milijarde ljudi in z nešteto drugimi živimi bitji. Kot doma, v hiši ali stanovanju, smo za naš dom odgovorni MI, ki tam prebivamo.

No, resnici na ljubo je treba povedati, da si kljuko malo podajamo iz generacije v generacijo. Ampak to ne spremeni resnice – naš dom ni v dobrem stanju. Zato verjetno tudi tu in tam slišiš, da se ljudje pritožujejo zaradi močnih nalivov in poplavljenih kleti. Ali pa zaradi nenavadnih temperatur, žleda ... Mogoče si porečeš: Pa kaj. Saj ljudje se ves čas pritožujejo, nekaterim nikoli ni nič prav.

Kar tudi drži. :wink: Ampak res pa je tudi, da se podnebje resnično spreminja. Letošnje poletje smo tudi pri nas doživeli divje požare, sušo in vročinske valove. To pa zato, ker živimo v času podnebnih sprememb, ki smo jih sami povzročili.

Saj ni tako hudo, poreče marsikdo. Res ne? :grimacing:
Si za to, da preverimo? Gremo. :point_right:

Nadaljuj

»Narava se maščuje«

Pa se res? :poop:

Letošnje poletje je bilo zelo očitno, da je nekaj na našem planetu narobe: vročinski valovi so si hitro sledili, poplave, neurja, požari, so pustošili ne samo »DALEČ« na Floridi, v Braziliji, na Portugalskem, v Španiji, tudi »BLIZU«, na Krasu, v Prekmurju, v Ljubljani …

Letošnji požar na Krasu je bil največji v zgodovini Slovenije. Bilo je zelo hud in pomagali so ga gasiti vsi – gasilci, policisti, pripadniki civilne zaščite, vojska in mnogi drugi. Po njihovi zaslugi ni prišlo do smrtnih žrtev, čeprav so delali v nemogočih razmerah. Oglej si posnetek.

Okrog nas se dogajajo stvari, pri katerih lahko pomagamo, da se ne končajo nesrečno. (Podobno je s planetom, pomagamo lahko le sami!) Kadar opravimo kakšno delo prostovoljno v korist družbe ali posameznega človeka, rečemo, da je to prostovoljsko delo. Veliko organizacij, ki pomagajo ljudem, je prostovoljskih. Med njimi so na primer gasilci (večina gasilcev je pri nas prostovoljcev).

Ali veš, kako ravnati, kadar pride do požara? Preberi si prispevek v Časorisu na povezavi.

:fire_engine:

Ampak začnimo od začetka ... ZEMLJA, pokažeš, prosim, osebno izkaznico?



Ime planeta: Zemlja, modri planet

Položaj: Je tretja izmed osmih planetov v našem osončju in peta po velikosti.

Značilnost: Približno 70 % površja prekrivajo oceani.

Naseljenost: Od Sonca je Zemlja oddaljena ravno prav, da je na njej mogoče življenje.

Preberi si članek Modri planet in odgovori na vprašanje.

Veličastno Sonce, kaj sploh si?

Ime zvezde: Sonce

Položaj: ena izmed stotine milijard zvezd v naši Galaksiji.

Značilnost: Temperatura na površini je 5500 stopinj Celzija, v notranjosti nekaj milijonkrat višja. V vesolje seva svetlobo, infrardeče žarke, kar občutimo kot toploto, in kratkovalovne žarke, kot so UV-žarki, rentgenske žarke in gama žarke.

Ogenj je v širšem pomenu simbol za energijo, tako toplotno kot svetlobno. Oboje seva tudi Sonce, zato je tako pomembno za nastanek in obstoj življenja na Zemlji.

Sonce je Zemlji najbližja zvezda in osnovni vir energije na Zemlji. Pomagaj si s povezavo in ugotovi, koliko časa potuje svetloba od Sonca do Zemlje.

ČAROBNA FOTOSINTEZA

Brez Sonca fotosinteza ne bi obstajala. To je proces, pri katerem v zelenih rastlinah, torej tistih, ki imajo barvilo klorofil, iz vode in ogljikovega dioksida s pomočjo svetlobne energije Sonca nastaja sladkor.

Pri fotosintezi se ogljikov dioksid in voda porabljata, nastajata pa kisik, ki se sprosti v ozračje, in sladkor, ki ga rastline delno porabijo za svojo rast, delno pa spremenijo v škrob, ki se nalaga v gomoljih (krompir), koreninah (korenje) in semenih (kostanj, fižol).

Fotosinteza je zelo pomembna za življenje na Zemlji, saj omogoča kroženje ogljikovega dioksida in kisika in zbiranje sončne energije. V gozdovih je proces fotosinteze najbolj intenziven, zato gozdove imenujemo pljuča planeta.

ODKRITJE OGNJA

Odkritje ognja je olajšalo človeku življenje in ga vzpodbudilo k novim raziskovanjem. Ogenj je lahko rešitev, lahko tudi poguba. In enako velja za vse druge vrste energije.

Ogenj je rešitev :heavy_plus_sign:
Ogenj nas pogreje, če nas zebe.
Uporabimo ga, če bi si radi kaj skuhali.
Potrebujemo ga, da opravi kakšno delo namesto nas:
- Včasih je vlak poganjala parna lokomotiva. Vodo so segrevali s premogom, ki je bil pred približno 250 leti glavno gorivo za parne stroje. Parni stroji so sprožili industrijsko revolucijo.
- Po vodi so pluli parniki, ladje na parni pogon. Tudi tu je voda v kotlih, ki so jih segrevali s premogom, zavrela in se spremenila v paro, ki je poganjala parnike.
- Petrolejke so bile svetilke na petrolej – vnetljivo tekočino, ki se pridobiva iz nafte. Uporabljali so jih za razsvetljavo.

Preberi si opis levo pod sliko. Ogenj je od nekdaj pomenil življenje za človeka. Oglej si posnetek in izberi junaka iz grške mitologije, ki je Prometeja odrešil krute kazni.

Ogenj je lahko poguba :heavy_minus_sign:

Tudi z ognjem je tako kot z vsemi drugimi rečmi: če energije ne znamo obvladati, ne poznamo dovolj natančno njenih stranskih učinkov, lahko povzročimo veliko škodo.

Danes za gorivo in energijo uporabljamo predvsem fosilna goriva: premog, nafto in plin.
Uporabljamo jih v termoelektrarnah, toplarnah, industriji in v gospodinjstvih ter kot gorivo za prevozna sredstva.

Fosilna goriva so nastala s fosilizacijo. To je proces, v katerem se odmrli organizmi pod velikimi pritiski in ob odsotnosti kisika niso razgradili, temveč ohranili kot ostanki rastlin v močvirjih (premog), ostanki živalskih in rastlinskih organizmov v morju (nafta in zemeljski plin).

Iz surove nafte se pridobiva tudi plastika. Približno 10 odstotkov vse nafte se uporabi kot surovino za proizvodnjo plastičnih mas, raznih drugih snovi in detergentov, pa tudi zdravil. Kopičenje plastičnih izdelkov prav tako prispeva k onesnaževanju planeta.

Izraba fosilnih goriv je omejena: to pomeni, da nastajajo veliko počasneje, kot jih človek izrablja. In jih bo kmalu zmanjkalo.

Zaradi vsega tega si znanstveniki prizadevajo raziskati vire energije, ki bi bili obnovljivi in bi imeli čim manj slabih učinkov na okolje.
Oglej si povezavo o obnovljivih virih energije in odgovori na vprašanje.

ZRAK

Za življenje potrebujemo zrak, vodo in hrano. In brez zraka ne bi bilo življenja na Zemlji. Zrak je plin brez vonja, okusa in oblike, je neviden in brezbarven. Zrak je povsod, tudi v najmanjših razpokah.

Ko se rodimo, globoko zajamemo zrak in vdihnemo. Naša pljuča se razširijo in napolnijo s kisikom. In potem dihamo, dokler smo živi. Brez kisika lahko človek zdrži, ne da bi to vplivalo na njegovo zdravje, le pet minut. Zato je to, kakšen zrak dihamo, zelo pomembno, saj onesnažen zrak škoduje vsem.

Potrudimo se in pazimo, da bomo zrak in naše okolje čim manj onesnažili.
Tudi ti lahko poskrbiš za to z malimi dejanji: starše odrešiš poklica taksista in se v šolo, k babici ali na kopališče odpraviš peš ali s kolesom, vodo piješ iz pipe in je ne kupuješ v plastenki, ješ sezonsko hrano in s tem sporočaš prodajalcem, da ti ni vseeno za energijo in stranske učinke uvoza hrane z drugih celin, ne kupuješ stvari, ki jih ne potrebuješ ...
Veliko lahko naredimo sami, samo začeti je treba!:muscle:

POTREBUJEMO PA TUDI TLA POD NOGAMI ...

Tla so osnova življenja na kopnem. So zgornja plast Zemljine skorje – koža Zemlje. Mi delovanja tal sploh ne opazimo, saj vsak dan hodimo po njih, in se premalo zavedamo njihove vloge. :walking:

Tla so zgrajena v plasteh. Zgornji del tal je humus, ki vsebuje organske snovi odmrlih rastlin in živali in mineralne delce. Z organskimi snovmi se hranijo številna živa bitja, ki tu živijo. Od gliv, bakterij do deževnikov, žuželk in njihovih ličink, sesalcev.

Na enem hektarju živi v tleh nekaj ton živali, v eni čajni žlički prsti pa lahko živi nekaj milijonov organizmov različnih vrst – več kot je ljudi na svetu!
:one: Ti opravljajo čistilno vlogo, ko organske snovi spreminjajo v anorganske snovi, in omogočajo rast rastlinam.
:two: Poskrbijo tudi za mešanje tal, zračenje, gnojenje.
:three: Ustvarjajo prostorčke, v katerih se zadržuje voda.

Tla so tudi hrana za rastlinski svet, ki rastlinam omogoča pritrditev in rast. So zadrževalnik in čistilec vode. :green_heart:

So pa tudi eden najbolj ogroženih naravnih virov ...
Oglej si prispevek Ugriznimo znanost: Naša tla, zemlja, prst. Verjetno tudi tebe preseneča, da Slovenija kakovostne zemlje pravzaprav nima v izobilju. In kot to gre, krivi smo sami.:unamused:

VODA, VIR ŽIVLJENJA

Voda je povsod okrog nas. Življenje je izšlo iz vode. Tudi v živih bitjih je približno 70 % vode, odvisno od različnih vrst organizmov. Meduze je imajo veliko več, človek približno toliko, semena veliko manj.

Čeprav je vode veliko, pa je večina vode slane. Sladka voda predstavlja manj kot tri odstotke in kar tretjina te se skriva pod površjem. Le slab odstotek vode je na voljo rastlinskemu in živalskemu svetu. In večina sladke vode je shranjene v obliki snega in ledu. Zamrznjena je v ledenikih visokih gora in na severnem in južnem tečaju.

Zakaj je zaskrbljujoče, da se ledeniki talijo?

Ledeniki se pospešeno talijo zaradi človekovih dejavnosti. Izgorevanje fosilnih goriv je povečalo količino ogljikovega dioksida v ozračju in povzročilo globalno segrevanje.

Ledeniki – ogromne ledene plošče na severnem in južnem tečaju našega planeta – močno vplivajo na naše podnebje. S taljenjem ledu narašča temperatura našega planeta, dviguje se gladina svetovnih morij, oceanski tokovi se spreminjajo. S tem se voda dviguje nad raven kopnega, ljudje in živali bodo zaradi tega imeli manj prostora in se bodo morali seliti. Hkrati pa bodo vremenske razmere postajale vedno hujše.

Severni in južni pol sta gotovo najhladnejša kraja na Zemlji. Ključna razlika je, da je Arktika ocean, obdan s kopnim. Antarktika pa je celina, ki jo obdaja ocean. Na njej je približno 90 odstotkov vsega ledu na svetu.

Oglej si povezavo o polarnih območjih in poveži, da bo prav.

OSEBNA IZKAZNICA: VODA Z MNOGO OBRAZI

Ime elementa: voda.

Sestava: en atom kisika in dva atoma vodika (H2O).

Pomembnost: velika, brez vode ne bi bilo življenja na Zemlji.

Voda v naravi neprestano kroži in se spreminja. S površine morij in zemlje (tudi rastline, živali in ljudje oddajamo vodne hlape) voda izhlapeva v ozračje, se zbira v oblake, ob ohladitvi se hlapi utekočinijo v kapljice (dež), lahko se spremenijo v kristale (snežinke) ali ledeno točo.

Dež pronica v zemljo in se zbira nad neprepustnimi kamninami kot podtalnica, polni reke in potoke, jezera in morja. Sonce ogreva Zemljo, voda izhlapeva in krog se ponovi. Kadar se vodni hlapi oprimejo delcev v ozračju, nastane megla. Ob jasnih jutrih se vodni hlapi pri tleh, ki so hladnejša od ozračja, utekočinijo (rosa) ali zaradi nizkih temperatur na rastlinah in drugih površinah zmrznejo (slana).

PODNEBJE NI VREME

Na Zemlji poznamo zelo različna podnebja. Podnebje določa običajno vreme na nekem območju v daljšem časovnem obdobju. Nanj vplivajo vlažnost in temperatura zraka, geografski položaj, gibanje zračnih mas.

Vreme pomeni trenutno stanje ozračja na nekem območju. Spreminja se vsak dan, vsako uro. Je oblačno, sončno, vetrovno, deževno, z nevihtami, neurji, sneženjem … v zadnjem času pa smo priča tudi spremembam podnebja.

Podnebje se je spreminjalo, odkar ta svet stoji. Ravno podnebne spremembe so vplivale na razvoj življenja na Zemlji. A za razliko od današnjih podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, so bile to počasne naravne podnebne spremembe.

Vse več je ekstremnih suš, pustošijo požari, neurja so vse pogostejša, poplave, taljenje ledenikov in dvigovanje morske gladine sili ljudi v to, da zapustijo svoj dom, saj tam ne morejo več živeti. In ker se podnebje zelo spreminja, bo vedno več ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom zaradi posledic podnebne krize.

Oglej si prispevek o podnebnih spremembah.

ZEMLJA, EDINI DOM

Zemlja je naš edini dom. Vsako živo bitje je tu našlo svoj prostor. V njem se povezuje z drugimi bitji ali pa za svoj košček tekmuje.

Svetloba, toplota, voda, hrana, zrak in prostor se spreminjajo. Spremembam v okolju se živa bitja med razvojem prilagajamo. Le da se človek okolju ne le prilagaja, ampak ga tudi aktivno spreminja in se trudi živeti čim bolje in udobneje.

Pri tem se sočasno z razvojem znanosti razvija tudi tehnologija. Za uresničitev novih idej in načrtov potrebujemo energijo in primerne materiale. To vzamemo največkrat iz narave. Vanjo posegamo tudi, ko odlagamo odpadne snovi, ki nastanejo pri proizvodnji izdelkov: pline, odpadne vode, trdne odpadke … Ne pozabimo na gospodinjske odpadke, odplake, prispevek k sproščanju toplote v okolje, izpušne pline … Sčasoma se ravnovesje v naravi poruši. Nepopravljivo?

Zdaj je pred nami velika naloga: preprečiti segrevanje Zemlje. Zato moramo znižati ogljični odtis. Kar pomeni, da moramo vsi poskrbeti, da se zniža izpust ogljikovega dioksida v okolje. Pa naj smo lastniki podjetij, ki pri proizvodnji spuščajo v zrak škodljive pline, ali potrošniki izdelkov, katerih proizvodnja onesnažuje okolje.

Žal kot družba in kot posamezniki ukrepamo šele, ko nam voda že teče v grlo. In zdaj nam že pošteno teče ... Rezervnega planeta B nimamo. Tu in zdaj je čas, da poskrbimo za naše okolje. Vsak zase in vsi skupaj! :raised_hands:

Zdaj kar nekaj veš o podnebnih spremembah. In veš tudi, kako lahko prispevaš, da bo planet bolj zdrav. In imaš svoj GLAS – ta je močan. Uporabiš ga lahko, da seznanjaš odrasle, kako lahko skupaj rešimo ta planet.:mega:

V žrebu pa lahko dobiš kakšno lepo knjižno nagrado. Saj veš, :books: so zakladnica znanja. Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek

Ponovno od začetka