PLEČNIK

Arhitekt z velikim A, mojster JOŽE PLEČNIK

Lani poleti je bila »Plečnikova Ljubljana« uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Kaj pa pomeni »Plečnikova Ljubljana«?

Ali ti katero od naslednjih imen zacinglja? Tromostovje, Tržnica, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Križanke ali Žale? To so stvaritve našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika.

Kdo je bil veliki arhitekt, ki je tako uspešno ukrojil podobo slovenske prestolnice? Kaj je UNESCO in zakaj je vpis na seznam pomemben? Kaj sploh delajo arhitekti? :thinking:

Vabimo te v svet velikega arhitekta, mojstra Plečnika. :point_right:

Nadaljuj

Kako je Plečnik postal arhitekt? In kaj vse je počel? Kakšno je bilo njegovo otroštvo?
Na povezavi Jože Plečnik 1872–1957 si preberi njegov življenjepis.

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika, I. postaja – Dunaj
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani in letos praznujemo 150. obletnico njegovega rojstva. :birthday:
Bil je tretji od štirih otrok. Na nižji gimnaziji ni bil najboljši in je zato postal vajenec v očetovi mizarski delavnici. (Tudi to ni bilo zanj. :wink:) Šolanje je nadaljeval na obrtni šoli v avstrijskem Gradcu, se prvič srečal z arhitekturo in postal izvrsten risar.

Na Dunaju je nadaljeval s študijem arhitekture, pred tem je eno leto delal v biroju profesorja Otta Wagnerja. Pridobil je znanje, ki mu je prej manjkalo, in pri profesorju Wagnerju tudi diplomiral.

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika, II. postaja – Praga

Plečnik je 1898 na Dunaju diplomiral kot eden Wagnerjevih najboljših študentov in za to prejel »rimsko štipendijo«. Odšel je na nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in po vrnitvi na Dunaju odprl svoj arhitekturni atelje. Leta 1911 je sprejel povabilo, da postane profesor na umetno-obrtni šoli v Pragi na Češkem, kjer je živel med 1. svetovno vojno.

Oglej si posnetek o 1. svetovni vojni.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Po koncu 1. svetovne vojne je nastala država Češkoslovaška in sam predsednik Masaryk je arhitekta Plečnika najel za prenovo gradu v Pragi. To je bila pomembna naloga, saj je bilo treba grad, ki je bil nekdaj domovanje Habsburžanov, spremeniti v sedež ljudstva, ki mu vlada demokratično izvoljeni domači predsednik.

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika, III. postaja – Ljubljana

Plečnik je imel ogromno dela s prenovo praškega gradu, saj je bilo treba poskrbeti za vse: od notranjosti do vrtov, od obnove novih spomenikov do ureditve arheoloških izkopavanj. S tem se je ukvarjal vse do leta 1934, ko je bil zadnjič v Pragi. Mesto je zapustil užaloščen, saj je del tedanje javnosti, med drugim tudi nekateri nevoščljivi arhitekti, zelo nasprotoval njegovim načrtom.

Hkrati s prenovo pa je že sprejel tudi mesto profesorja v Ljubljani. Leta 1921 je začel delati kot profesor na novo ustanovljenem oddelku za arhitekturo (začel je delovati leta 1920 na Tehniški fakulteti v Ljubljani). Tako je pol leta, večinoma poleti, delal v Pragi, pol leta pa je živel in predaval v Ljubljani.

Plečnikova Ljubljana: podeželsko mesto postane sodobna prestolnica

Plečnik je podobo Ljubljane na novo preoblikoval. Kot izhodišče za urbanistično prenovo mu je služil načrt, ki ga je po rušilnem potresu leta 1895 naredil arhitekt Maks Fabiani.

V središču Ljubljane si je zamislil vrsto povezanih trgov s pogledom proti gradu. Ker je bil sam pravi sprehajalec, ni čudno, da se je posvetil sprehajališču v parku Tivoli, ki vodi od stopnišča grada Tivoli do podhoda pod železniško progo. S tem je Plečnik povezal grad Tivoli s središčem Ljubljane. Sprehajališče je uredil kot 25 metrov široko peščeno pot z robniki, ki jo je obdal z drevoredom.

Plečnikova Ljubljana na seznam Unesca

Lani poleti je Odbor za svetovno dediščino Unesca na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Tem Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali izjemno vsestransko vrednost, saj so jih uvrstili med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo.

Vpis na Unescov seznam je pomembno priznanje Plečnikovi Ljubljani. To je mesto, preoblikovano tako, da spoštuje staro (arhitekturne dosežke preteklih dob) in ga prepleta z novimi elementi, ki služijo človeku in so prijetni na oko (in večkrat tudi za podplate :walking:).

To je Plečnikova vizija moderne in človeku prijazne prestolnice. :bow:

Pomagaj si s povezavo in odgovori.

Mesto, ki živi z reko

Mesta so v preteklosti gradili ob rekah. Te so bile včasih osnovna plovna pot. Železnica je to spremenila. Mesta so rekam obrnila hrbet in te so postale greznice in smetišča. Ob reki so bili prostori v hišah, ki so jih »skrivali« pred drugimi: stranišča, kuhinje, sušilnice perila, shrambe. »Lepši« del hiše je v preteklosti vedno gledal na ulico.

Plečnik je želel reko spet povezati z mestom. Tako je Gerberjevo stopnišče, ki vodi s Kongresnega trga na nabrežje Ljubljanice, obrnil proti vodi, s Šuštarskim mostom je postavil trg na vodi s pogledom na grajsko vzpetino, začel je urejati nabrežja. In če greš danes po Ljubljani, lahko vidiš, da se vse dogaja ob vodi.

Tržnica, čudovit primer Plečnikove arhitekture, ki je narejena za ljudi
Tudi Plečnikova tržnica je ob vodi. Je priljubljena turistična točka in središče srečevanja prebivalcev Ljubljane, ki se tja odpravijo po domače pridelke, sveže pečen kruh in ribe. Tržnica je bila zgrajena med 2. svetovno vojno ob reki, kjer je bilo včasih srednjeveško obzidje. Na srednjeveške gradnje spominjajo tudi zavite stopnice, po katerih se v ribarnico spustimo skoraj do nivoja reke, kjer jo lahko opazujemo skozi okna. Tržnico zaznamujejo arkadni prostori (arkade so lok nad dvema stebroma), na njej se bohotijo razne trgovine z živili, stojnice s sadjem in zelenjavo ...

Mostovi, zapornice ... staro in novo

Plečnik je ohranjal korenine in spoštoval pretekle dosežke. Srednjeveško Ljubljano in njen novi del je v preteklosti povezoval most, ki je postal pretesen za ves promet. Ko je bilo treba zgraditi večjega, je Plečnik predlagal, da se stari most ohrani, zraven pa dodata dva nova za pešce. Ni se strinjal s Fabianijevo idejo o podrtju starega mostu, češ da nima nobene umetniške vrednosti.
Kamen morda res nima nobene vrednosti, saj ga je dovolj. Zato pa je toliko bolj vredno delo, ki je bilo vloženo v njegovo obdelavo. Če ne bomo cenili naporov prednikov, potomci ne bodo cenili naših. (In ta rešitev je pol cenejša!)

In tako je nastalo Tromostovje, most v obliki pahljače z novimi ograjami z balustri. Ta most je križišče Plečnikove vodne osi in osi, ki povezuje Tivoli (in Rožnik) s starim mestnim jedrom in Ljubljanskim gradom. (In te pripelje do tržnice! :cherries:)

Na mestu Plečnikovega Čevljarskega mostu je nekoč stal lesen most, ki je v srednjem veku povezoval Mestni in Novi trg. Najprej so bili na njem mesarji, ki so tam rezali in prodajali meso, pa so jih v 17. stoletju preselili nižje ob reko (v bližino današnje tržnice). V 19. stoletju je most zgorel in postavili so nov litoželezni most, ki ga je zamenjal Plečnikov most (1931–1932). Ker so čevljarji včasih tam popravljali in prodajali čevlje, se ta most imenuje tudi ...?
Poslušaj in oglej si posnetek.

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), zakladnica znanja

NUK velja za Plečnikovo najpomembnejše delo v Sloveniji. Za Plečnika je to bil tempelj modrosti, simbol, zakladnica znanja našega človeka.

NUK ima prepoznavno fasado iz opeke in obdelanih kamnov. Kljuki vhodnih vrat NUK-a krasita glavi konjičkov. Predstavljata Pegaza, grškega mitološkega krilatega konja, ki obiskovalce simbolično pospremi v svet znanja.

V 1. nadstropju je velika čitalnica z več kot 200 čitalniškimi mesti, ki je v višino odprta skozi štiri nadstropja, svetloba pa prihaja skozi stekleni steni.

Gradnja te pomembne ustanove je trajala od leta 1936 in se zaključila na predvečer okupacije Ljubljane. Pomagaj si s povezavo in odgovori.

Križanke, Peglezen in Žale

Križanke, zdaj poletno gledališče, so eno najlepših kulturnih prizorišč v mestu, ki jih je Plečnik v petdesetih letih preuredil iz opuščenega samostana viteškega reda križnikov (iz 13. stol.). Bile so Plečnikovo zadnje večje delo, ob izvedbi je bil star 80 let.

Peglezen (likalnik) je stavba nenavadne oblike, ki je bila porušena v potresu 1895. Ime je obdržala tudi po Plečnikovi prenovi (1933–1934).

Žale – Plečnik jim je nadel ime »Vrt vseh svetih« – so osrednje ljubljansko pokopališče. Nastalo je zaradi širitve mesta, ko so morali mestno pokopališče preseliti na večji prostor. Plečnikov kompleks mrliških vežic predstavlja skupek vseh mogočih stavbnih oblik zahodnoevropske civilizacije: slavolok z množico stebrov v dveh nadstropjih odpira vstop v svet mrtvih, kapelice so narejene po vzorih različnih tipov zgradb, od antičnih do orientalskih ter povsem domišljijskih, s tem pa je poudaril tudi idejo verske enakopravnosti.

Cerkvena arhitektura

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju je Plečnik gradil (1937–1940) na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in svojega nečaka Karla Matkoviča, ki je bil duhovnik in je tu služboval.

Cerkev je ena njegovih najizvirnejših stavb, ki stoji na pilotih zaradi močvirnega terena. Denarja za razkošno gradnjo ni bilo, zato so uporabili cenejše materiale: nosilni stebri so narejeni kar iz betonskih kanalizacijskih cevi. Notranjost je izdelana iz lesa, ki so ga darovali okoliški kmetje, krasi pa jo vitek odprt zvonik.

Plečnik je načrtoval veliko cerkev, znana je tudi njegova cerkev v Bogojini. Tudi to cerkev so želeli podreti do tal in sezidati novo, s čimer se verniki niso strinjali. »Še nikdar nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili,« je rekel Plečnik in v načrtu obdržal vse dele stare cerkve.

Cerkev stoji na vzpetini nad naseljem Bogojina v Prekmurju. Ima drugačno podobo od drugih cerkva, krasi jo valjast zvonik, ki je hkrati razgledni stolp, lesen strop notranjščine je okrašen s krožniki domačih lončarjev. Kako pa cerkvi zaradi njene podobe pravijo domačini? Pomagaj si s povezavo.

Hiša kot časovna kapsula

Plečnik je od leta 1921 pa vse do smrti (1957) živel na Karunovi 4 v Ljubljani. Njegova hiša je zdaj obnovljena in je točno taka, kot je bila, ko je v njej živel. Klikni na posnetek in se premakni nazaj v čas Plečnikovega življenja. Morda pa te zamika in se nekoč odpraviš na ogled Plečnikove hiše v živo, da vidiš, kje je nastajala Plečnikova Ljubljana? Oglej si spletno stran: Plečnikova hiša in pokukaj še na Facebook Plečnikove hiše. Veliko zanimivega lahko izveš, vabljena in vabljen!

Sicer pa Plečnikovo hišo pravzaprav sestavlja kompleks dveh starih hiš. Obstoječi hiši iz leta 1915 je dogradil valjast prizidek in zimski vrt, ki gleda na prostran vrt za hišo. Med Plečnikovim in župnijskim vrtom soseda, pisatelja in trnovskega župnika, tudi avtorja morda najpopularnejšega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, je rasla le živa meja. Plečnik je namreč menil, da ograje med sosedi, ki se dobro razumejo, niso potrebne.

Kdo je bil Plečnikov sosed in prijatelj, sicer tudi priznan slovenski pisatelj?

Bravo, zelo uspešna je bila tvoja pot do cilja!

In ker ni vse v denarju, lahko v žrebu dobiš kakšno lepo knjižno nagrado. Saj veš, :books: so zakladnica znanja. Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek

Ponovno od začetka