PLEČNIK

Stran 1


JOŽE PLEČNIK 150

(e-učna pot)
SEPTEMBER 2022

Pridi na sprehod po Plečnikovi Ljubljani (in pokukaj v njegovo hišo in življenje)

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo Plečnikovo Ljubljano in velikega arhitekta, ki je prestolnico naredil prepoznavno, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc

*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): MGML, Shutterstock, Wikipedija.



 



JOŽE PLEČNIK 150

(e-učna pot)
SEPTEMBER 2022

Pridi na sprehod po Plečnikovi Ljubljani (in pokukaj v njegovo hišo in življenje)

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo Plečnikovo Ljubljano in velikega arhitekta, ki je prestolnico naredil prepoznavno, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc

*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): MGML, Shutterstock, Wikipedija.



 
<< Nazaj
Stran 2
Ljubljana na francoskih poštnih znamkah. Na znamkah so prikazani Zmajski most, ljubljanska stolnica, park Tivoli in Ljubljanski grad. Na sredini pole s štirimi znamkami je arhitekt Jože Plečnik.
Arhitekt z velikim A, mojster JOŽE PLEČNIK

Lani poleti je bila »Plečnikova Ljubljana« uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Kaj pa pomeni »Plečnikova Ljubljana«?

Ali ti katero od naslednjih imen zacinglja? Tromostovje, Tržnica, Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Križanke ali Žale? To so stvaritve našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika.

Kdo je bil veliki arhitekt, ki je tako uspešno ukrojil podobo slovenske prestolnice? Kaj je UNESCO in zakaj je vpis na seznam pomemben? Kaj sploh delajo arhitekti? :thinking:

Vabimo te v svet velikega arhitekta, mojstra Plečnika. :point_right:

<< Nazaj
Stran 3
Družina Plečnik, spredaj mati Helena in oče Andrej, zadaj otroci – Jože, Andrej, Janez in Marija, 1889



Kako je Plečnik postal arhitekt? In kaj vse je počel? Kakšno je bilo njegovo otroštvo?
Na povezavi Jože Plečnik 1872–1957 si preberi njegov življenjepis.

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika, I. postaja – Dunaj
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani in letos praznujemo 150. obletnico njegovega rojstva. :birthday:
Bil je tretji od štirih otrok. Na nižji gimnaziji ni bil najboljši in je zato postal vajenec v očetovi mizarski delavnici. (Tudi to ni bilo zanj. :wink:) Šolanje je nadaljeval na obrtni šoli v avstrijskem Gradcu, se prvič srečal z arhitekturo in postal izvrsten risar.

Na Dunaju je nadaljeval s študijem arhitekture, pred tem je eno leto delal v biroju profesorja Otta Wagnerja. Pridobil je znanje, ki mu je prej manjkalo, in pri profesorju Wagnerju tudi diplomiral.

Kateri odgovor o Plečnikovem življenju ne drži?
Ko mu v šoli ni šlo najbolje, je Plečnik postal vajenec pri očetu mizarju.
Ker je bil odličen šolar in dijak, je dobil posebno štipendijo in v Rimu doštudiral arhitekturo.
Plečnikov profesor je bil njegov mentor Otto Wagner.
<< Nazaj
Stran 4
Arhitektura lahko preoblikuje resničnost v nekaj boljšega, kar nas lahko prevzame in vzbudi naše zanimanje, včasih lahko tudi izboljša svet.
Arhitektura

Arhitektura je znanost in umetnost načrtovanja stavb in drugih objektov. Arhitekti izražajo svojo umetniško vizijo z velikostjo, obliko, barvo in slogom elementov stavbe oziroma tistega, kar načrtujejo. To so lahko hiše, nebotičniki, poslovna poslopja, tudi mostovi in čistilne naprave, pa pokopališča in včasih cela mesta.

Arhitekt načrtuje nove stavbe in prenavlja starejše. Pri preurejanju upošteva namen objekta, predpiše materiale za prenovo, določi videz in funkcionalnost objekta. Arhitekt se ukvarja tudi z različnim oblikovanjem, notranjo opremo in urbanizmom.

Besede prestavi k njihovim razlagam. Če si v dvomih, si pomagaj s povezavami pod nalogo.
urbanizem
gradbeništvo
arheologija
arhitektura
umetnost oblikovanja prostora
dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov
dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem

Povezave: gradbeništvo, urbanizem , arhitektura, arheologija.

<< Nazaj
Stran 5
Tomáš Masaryk, prvi predsednik Češkoslovaške, je v pismu Plečniku napisal: »Iz gradu in njegove okolice se da narediti nekaj znamenitega in ne vidim nikogar, razen Vas, ki bi lahko izpeljal to zgodovinsko nalogo.«



Predsednikova pisarna, praški grad

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika, II. postaja – Praga

Plečnik je 1898 na Dunaju diplomiral kot eden Wagnerjevih najboljših študentov in za to prejel »rimsko štipendijo«. Odšel je na nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in po vrnitvi na Dunaju odprl svoj arhitekturni atelje. Leta 1911 je sprejel povabilo, da postane profesor na umetno-obrtni šoli v Pragi na Češkem, kjer je živel med 1. svetovno vojno.

Oglej si posnetek o 1. svetovni vojni.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Po koncu 1. svetovne vojne je nastala država Češkoslovaška in sam predsednik Masaryk je arhitekta Plečnika najel za prenovo gradu v Pragi. To je bila pomembna naloga, saj je bilo treba grad, ki je bil nekdaj domovanje Habsburžanov, spremeniti v sedež ljudstva, ki mu vlada demokratično izvoljeni domači predsednik.

Kateri trditvi sta pravilni? Izberi dva pravilna odgovora.
1. svetovna vojna je trajala od leta 1911 do 1918.
Plečnik je z Dunaja odšel v Prago, ker je sprejel mesto profesorja na praški šoli.
Med 1. svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija del Avstro-Ogrske.
Med 1. svetovno vojno je bila vsa današnja Slovenija že samostojna dežela.



<< Nazaj
Stran 6
Katedrala svobode oz. Plečnikov parlament iz leta 1947 je njegov neuresničeni načrt za slovenski parlament, ki naj bi stal v Tivoliju. Upodobljen je na kovancu za 10 centov.
ČEŠKOSLOVAŠKA
Država Češkoslovaška je nastala oktobra 1918, ko je razglasila neodvisnost od Avstro-Ogrske. Med letoma 1939 in 1945 je država prenehala obstajati zaradi 2. svetovne vojne, ko je Slovaška razglasila neodvisnost, nekatera ozemlja na vzhodu so postala del Madžarske, preostale češke dežele pa so morale sprejeti nemški protektorat. Po 2. svetovni vojni je bila ponovno vzpostavljena Češkoslovaška, ki je obstajala do leta 1992, ko se je razdelila na samostojni državi Češko in Slovaško. Glavno mesto Češkoslovaške je bila Praga.

JUGOSLAVIJA
Jugoslavija je skupno ime za nekdanje državne tvorbe v prejšnjem stoletju, ki so imele od leta 1918 različna imena in politične ureditve. Jugoslavija je zavzemala ozemlje današnjih držav: Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Kosovo, Severna Makedonija in Srbija. Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela osamosvojitvene dokumente, s katerimi je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Zato Slovenci 25. junija praznujemo dan državnosti.
Oglej si Infodromov prispevek, kaj vse se je moralo zgoditi v zgodovini, da smo se lahko odločili za samostojno državo: klikni na povezavo.

Spodaj so zastave nekaterih današnjih držav, ki so nekdaj pripadale Češkoslovaški ali Jugoslaviji. Poveži tako, da povlečeš ime države pod njeno zastavo.
Češka
Slovenija
Slovaška
Hrvaška




<< Nazaj
Stran 7
Plečnik se je običajno oblačil v črno in imel na glavi klobuk. Njegovi študentje so ga (tudi) v tem posnemali.

150. obletnica rojstva Jožeta Plečnika, III. postaja – Ljubljana

Plečnik je imel ogromno dela s prenovo praškega gradu, saj je bilo treba poskrbeti za vse: od notranjosti do vrtov, od obnove novih spomenikov do ureditve arheoloških izkopavanj. S tem se je ukvarjal vse do leta 1934, ko je bil zadnjič v Pragi. Mesto je zapustil užaloščen, saj je del tedanje javnosti, med drugim tudi nekateri nevoščljivi arhitekti, zelo nasprotoval njegovim načrtom.

Hkrati s prenovo pa je že sprejel tudi mesto profesorja v Ljubljani. Leta 1921 je začel delati kot profesor na novo ustanovljenem oddelku za arhitekturo (začel je delovati leta 1920 na Tehniški fakulteti v Ljubljani). Tako je pol leta, večinoma poleti, delal v Pragi, pol leta pa je živel in predaval v Ljubljani.

Koliko časa približno je Plečnik hkrati opravljal delo v Ljubljani in Pragi?
dobrih 20 let
slabih 30 let
dobrih 10 let

<< Nazaj
Stran 8
Ljubljana po potresu leta 1895. Mesto je imelo takrat okrog 30.000 prebivalcev in približno 1400 zgradb, od katerih jih je bilo v potresu poškodovanih ali uničenih med 10 in 20 %.



Po Plečnikovih načrtih je del promenade v Tivoliju Jakopičevo sprehajališče, ki se uporablja tudi kot galerija pod milim nebom z zanimivimi razstavami.


Plečnikova Ljubljana: podeželsko mesto postane sodobna prestolnica

Plečnik je podobo Ljubljane na novo preoblikoval. Kot izhodišče za urbanistično prenovo mu je služil načrt, ki ga je po rušilnem potresu leta 1895 naredil arhitekt Maks Fabiani.

V središču Ljubljane si je zamislil vrsto povezanih trgov s pogledom proti gradu. Ker je bil sam pravi sprehajalec, ni čudno, da se je posvetil sprehajališču v parku Tivoli, ki vodi od stopnišča grada Tivoli do podhoda pod železniško progo. S tem je Plečnik povezal grad Tivoli s središčem Ljubljane. Sprehajališče je uredil kot 25 metrov široko peščeno pot z robniki, ki jo je obdal z drevoredom.

Poveži besede s pravim opisom.
trg
prestolnica
plan
promenada
sprehajališče
prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje ljudi
glavno mesto
načrt
<< Nazaj
Stran 9
Kongresni trg po končanih Plečnikovih posegih
(leta 1941)

Med obema vojnama je Plečnik preuredil tudi že obstoječi Kongresni trg, ga tlakoval, začrtal linije poti v parku in zamenjal kostanje s platanami, ki so tam še danes. (Platane zrastejo med 20 in 30 m visoko. Če primerjaš sliko Kongresnega trga na levi s slikami na povezavi, lahko ugotoviš, da je trg danes zaradi visokih platan videti drugače.)

Kako je Kongresni trg dobil svoje ime? Pomagaj si s povezavo zgoraj v besedilu.
Po kulturni prireditvi Kongres Ljubljana, ki tam poteka vsako leto.
Po znameniti rock skupini Kongres, ki je na tem trgu nastopila prva.
Po kongresu svete alianse, ki je potekal v Ljubljani leta 1821.
<< Nazaj
Stran 10
Maks Fabiani (1865–1962), arhitekt in urbanist
Znan je tudi zaradi (nedokazane) domneve, da naj bi v ateljeju na Dunaju odpustil samega poznejšega diktatorja Adolfa Hitlerja, ki naj bi pri njem delal kot risar, češ da ni dovolj dober.:eyes:

Fabiani, eden glavnih dunajskih arhitektov okoli leta 1900 in avtor načrtov obnove Ljubljane

Bil je arhitekt in sodelavec znamenitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, s katerim je sodeloval pri projektiranju dunajske železnice. Po velikem potresu v Ljubljani leta 1895 je izdelal načrte za obnovo Ljubljane. Avstro-ogrske oblasti so prenovo denarno podprle.
V tem času so zgradili Zmajski most, postavili spomenike (Prešernu, Trubarju in Vodniku), nastali so parki, zgradili so kanalizacijo … Niso se uresničili vsi načrti, ampak Ljubljana se je v 15 letih po potresu zelo spremenila in se razširila.

Fabianiju je dunajska univerza leta 1902 podelila častni doktorat za njegova urbanistična načrta za Ljubljano in Bielsko.

Tu si lahko prebereš več o življenju Maksa Fabianija, to ti bo tudi v pomoč pri vprašanju.

Avtor postavitve in podstavka katerega znamenitega ljubljanskega spomenika je Maks Fabiani?
Prešernovega spomenika na osrednjem trgu.
Dečka s piščaljo, simbola slovenske RTV.
Znamenitih kipov zmajev na Zmajskem mostu.






<< Nazaj
Stran 11
Ob vstopu na dvorišče Križank nas pozdravi Plečnikov napis, ki za njegova dela res drži, saj se ga bomo za vselej spominjali skozi njih:
»Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin.«
Plečnikova Ljubljana na seznam Unesca

Lani poleti je Odbor za svetovno dediščino Unesca na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Tem Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali izjemno vsestransko vrednost, saj so jih uvrstili med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo.

Vpis na Unescov seznam je pomembno priznanje Plečnikovi Ljubljani. To je mesto, preoblikovano tako, da spoštuje staro (arhitekturne dosežke preteklih dob) in ga prepleta z novimi elementi, ki služijo človeku in so prijetni na oko (in večkrat tudi za podplate :walking:).

To je Plečnikova vizija moderne in človeku prijazne prestolnice. :bow:

Pomagaj si s povezavo in odgovori.
Kaj je UNESCO?
Specializirana organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo.
Sklad Združenih narodov za otroke.
Mednarodna organizacija, ki skrbi za pomoč ljudem v stiski.
<< Nazaj
Stran 12
Plečnikova Ljubljana: kaj je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine?

Na seznamu Unesca so:
- vodna os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most
- kopenska os: Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK; na sliki zgoraj), Kongresni trg s parkom Zvezda
- ureditev arheološkega parka Rimski zid
- kompleks mesta mrtvih – Plečnikove Žale (Vrt vseh svetih)
- cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški

Plečnik je leta 1932 idejo prenove Ljubljane pojasnil v knjižici Grad ljubljanski – slovenska Akropola. »Ljubljana so nove Atene!« je rekel. V mesto je želel vnesti glavne značilnosti antičnih Aten. Kateri objekti ustrezajo antičnim elementom?

Poveži, da bo prav.
nekropola
stoa
akropola
agora
ljubljanske tržnice
Ljubljanski grad
pokopališče Žale
Kongresni trg


Slovarček:
akropola − najvišji utrjeni del mesta
nekropola – grobišče
agora – glavni mestni trg
stoa – odprta dvorana ali hodnik s stebri
<< Nazaj
Stran 13
Na tržnici lahko opazuješ, kako se srečujejo meščani, kaj kupujejo, vonjaš :bread:, :poultry_leg:, :fish: ... Tržnica je srce mesta, ki daje prestolnici poseben čar in utrip.
Mesto, ki živi z reko

Mesta so v preteklosti gradili ob rekah. Te so bile včasih osnovna plovna pot. Železnica je to spremenila. Mesta so rekam obrnila hrbet in te so postale greznice in smetišča. Ob reki so bili prostori v hišah, ki so jih »skrivali« pred drugimi: stranišča, kuhinje, sušilnice perila, shrambe. »Lepši« del hiše je v preteklosti vedno gledal na ulico.

Plečnik je želel reko spet povezati z mestom. Tako je Gerberjevo stopnišče, ki vodi s Kongresnega trga na nabrežje Ljubljanice, obrnil proti vodi, s Šuštarskim mostom je postavil trg na vodi s pogledom na grajsko vzpetino, začel je urejati nabrežja. In če greš danes po Ljubljani, lahko vidiš, da se vse dogaja ob vodi.

Tržnica, čudovit primer Plečnikove arhitekture, ki je narejena za ljudi
Tudi Plečnikova tržnica je ob vodi. Je priljubljena turistična točka in središče srečevanja prebivalcev Ljubljane, ki se tja odpravijo po domače pridelke, sveže pečen kruh in ribe. Tržnica je bila zgrajena med 2. svetovno vojno ob reki, kjer je bilo včasih srednjeveško obzidje. Na srednjeveške gradnje spominjajo tudi zavite stopnice, po katerih se v ribarnico spustimo skoraj do nivoja reke, kjer jo lahko opazujemo skozi okna. Tržnico zaznamujejo arkadni prostori (arkade so lok nad dvema stebroma), na njej se bohotijo razne trgovine z živili, stojnice s sadjem in zelenjavo ...

Ob kateri reki stoji Plečnikova tržnica?
Ob Savinji.
Ob Ljubljanici.
Ob Savi.
Ob Ljubljanščici.

<< Nazaj
Stran 14
Trnovski pristan je del območja, kjer so nekoč z ladij iztovarjali podpeški kamen za mestna gradbišča. Plečnik je ta del preoblikoval v danes priljubljeno obrečno sprehajalno pot s širokimi kamnitimi stopnicami v senci vrb.



Vodna zapornica na Ljubljanici pri Cukrarni je namenjena uravnavanju gladine vode v središču mesta. Na obeh bregovih in v sredini reke stojijo kamniti stolpi, podobni egipčanskim.

Mostovi, zapornice ... staro in novo

Plečnik je ohranjal korenine in spoštoval pretekle dosežke. Srednjeveško Ljubljano in njen novi del je v preteklosti povezoval most, ki je postal pretesen za ves promet. Ko je bilo treba zgraditi večjega, je Plečnik predlagal, da se stari most ohrani, zraven pa dodata dva nova za pešce. Ni se strinjal s Fabianijevo idejo o podrtju starega mostu, češ da nima nobene umetniške vrednosti.
Kamen morda res nima nobene vrednosti, saj ga je dovolj. Zato pa je toliko bolj vredno delo, ki je bilo vloženo v njegovo obdelavo. Če ne bomo cenili naporov prednikov, potomci ne bodo cenili naših. (In ta rešitev je pol cenejša!)

In tako je nastalo Tromostovje, most v obliki pahljače z novimi ograjami z balustri. Ta most je križišče Plečnikove vodne osi in osi, ki povezuje Tivoli (in Rožnik) s starim mestnim jedrom in Ljubljanskim gradom. (In te pripelje do tržnice! :cherries:)

Na mestu Plečnikovega Čevljarskega mostu je nekoč stal lesen most, ki je v srednjem veku povezoval Mestni in Novi trg. Najprej so bili na njem mesarji, ki so tam rezali in prodajali meso, pa so jih v 17. stoletju preselili nižje ob reko (v bližino današnje tržnice). V 19. stoletju je most zgorel in postavili so nov litoželezni most, ki ga je zamenjal Plečnikov most (1931–1932). Ker so čevljarji včasih tam popravljali in prodajali čevlje, se ta most imenuje tudi ...?
Poslušaj in oglej si posnetek.
Vpiši drugo ime za Čevljarski most (pa pazi na pravilno začetnico).

Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 15
NUK nikakor ne more biti zgolj skladišče za knjige!


Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), zakladnica znanja

NUK velja za Plečnikovo najpomembnejše delo v Sloveniji. Za Plečnika je to bil tempelj modrosti, simbol, zakladnica znanja našega človeka.

NUK ima prepoznavno fasado iz opeke in obdelanih kamnov. Kljuki vhodnih vrat NUK-a krasita glavi konjičkov. Predstavljata Pegaza, grškega mitološkega krilatega konja, ki obiskovalce simbolično pospremi v svet znanja.

V 1. nadstropju je velika čitalnica z več kot 200 čitalniškimi mesti, ki je v višino odprta skozi štiri nadstropja, svetloba pa prihaja skozi stekleni steni.

Gradnja te pomembne ustanove je trajala od leta 1936 in se zaključila na predvečer okupacije Ljubljane. Pomagaj si s povezavo in odgovori.

Katerega leta je bil zgrajena Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica?
1951
1941
1991
1931
<< Nazaj
Stran 16
Avtor več knjig o Plečniku, arhitekt dr. Andrej Hrausky, pravi, da so bile Plečnikove arhitekturne rešitve genialne. »Pri njem ni nikoli nič običajnega. Plečnikove Žale so tako park s poslovilnimi kapelicami, četudi mu je bila naročena mrtvašnica, je bil odločen, da razstavišča za trupla že ne bo delal, in spet naredil nekaj po svoje.«
Križanke, Peglezen in Žale

Križanke, zdaj poletno gledališče, so eno najlepših kulturnih prizorišč v mestu, ki jih je Plečnik v petdesetih letih preuredil iz opuščenega samostana viteškega reda križnikov (iz 13. stol.). Bile so Plečnikovo zadnje večje delo, ob izvedbi je bil star 80 let.

Peglezen (likalnik) je stavba nenavadne oblike, ki je bila porušena v potresu 1895. Ime je obdržala tudi po Plečnikovi prenovi (1933–1934).

Žale – Plečnik jim je nadel ime »Vrt vseh svetih« – so osrednje ljubljansko pokopališče. Nastalo je zaradi širitve mesta, ko so morali mestno pokopališče preseliti na večji prostor. Plečnikov kompleks mrliških vežic predstavlja skupek vseh mogočih stavbnih oblik zahodnoevropske civilizacije: slavolok z množico stebrov v dveh nadstropjih odpira vstop v svet mrtvih, kapelice so narejene po vzorih različnih tipov zgradb, od antičnih do orientalskih ter povsem domišljijskih, s tem pa je poudaril tudi idejo verske enakopravnosti.

Spodaj so fotografije Plečnikovih gradenj. Poveži, da bo prav.
Žale
Križanke
Peglezen











<< Nazaj
Stran 17
Barjanska cerkev je bila projekt Plečnikove družine, gradnjo cerkve je naročil Plečnikov nečak K. Matkovič, Plečnikov brat Andrej je financiral glavnino gradnje, dolgove so poravnali iz zapuščine brata Janeza.
Cerkvena arhitektura

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju je Plečnik gradil (1937–1940) na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in svojega nečaka Karla Matkoviča, ki je bil duhovnik in je tu služboval.

Cerkev je ena njegovih najizvirnejših stavb, ki stoji na pilotih zaradi močvirnega terena. Denarja za razkošno gradnjo ni bilo, zato so uporabili cenejše materiale: nosilni stebri so narejeni kar iz betonskih kanalizacijskih cevi. Notranjost je izdelana iz lesa, ki so ga darovali okoliški kmetje, krasi pa jo vitek odprt zvonik.

Plečnik je načrtoval veliko cerkev, znana je tudi njegova cerkev v Bogojini. Tudi to cerkev so želeli podreti do tal in sezidati novo, s čimer se verniki niso strinjali. »Še nikdar nisem podiral, kar so naši očetje dobro naredili,« je rekel Plečnik in v načrtu obdržal vse dele stare cerkve.

Cerkev stoji na vzpetini nad naseljem Bogojina v Prekmurju. Ima drugačno podobo od drugih cerkva, krasi jo valjast zvonik, ki je hkrati razgledni stolp, lesen strop notranjščine je okrašen s krožniki domačih lončarjev. Kako pa cerkvi zaradi njene podobe pravijo domačini? Pomagaj si s povezavo.

Domačini cerkvi v Bogojini ljubkovalno pravijo tudi
bela golobica.
rdeča strela.
črna mačka.


<< Nazaj
Stran 18
Plečnik pred hišo v Trnovem leta 1926
Skladno z njegovim načinom življenja se zdi tudi to, da mu je bilo blizu recikliranje, kot bi danes rekli. Tako doma kot pri drugih gradnjah je uporabljal ostanke prejšnjih gradenj. V
gradnjo najpomembnejše knjižnice
v državi (NUK) je recimo vpletel kamne iz izkopane gradbene jame, ki so bili še iz rimske Emone.
Veren, skromen in strog do sebe

Plečnik je bil zelo veren. Verjel je, da svet ni nastal po naključju, vseeno pa je bil kritičen do cerkve kot institucije in njenega ravnanja. Med potovanjem po Italiji je opazil, kako bogata je cerkev v Italiji, njeni predstavniki pa so se povsem odtujili od ljudstva. Bil je prepričan, da je Kristus hodil med ljudmi in živel skromno, zato mu bogata cerkev ni bila pri srcu. Plečnik sam je bil skromen, jedel je malo in bil strog do sebe, živel je preprosto in delal svoje projekte za mesto in nekatere cerkve brezplačno.

Tako je ob obisku Firenc zgrožen pisal domov, da v neki tamkajšnji cerkvi niso imeli stolov. Če si hotel sedeti, si moral za stol plačati. To ga je zelo ujezilo, saj je bilo v nasprotju z njegovim prepričanjem. Pomagaj si s povezavami: asket, lingvist, stomatolog in izberi tisto besedo, ki Plečniku najbolj ustreza.

Plečnika bi lahko označili tudi kot:
asketa.
stomatologa.
lingvista.
<< Nazaj
Stran 19

Plečnik je bil kratkoviden, in ker se dioptrija spreminja, ni nenavadno, da je za njim ostalo tudi veliko očal. Očala ščipalniki (taka, ki se pritrdijo na nos) so bila zanj nepogrešljiva.
Hiša kot časovna kapsula

Plečnik je od leta 1921 pa vse do smrti (1957) živel na Karunovi 4 v Ljubljani. Njegova hiša je zdaj obnovljena in je točno taka, kot je bila, ko je v njej živel. Klikni na posnetek in se premakni nazaj v čas Plečnikovega življenja. Morda pa te zamika in se nekoč odpraviš na ogled Plečnikove hiše v živo, da vidiš, kje je nastajala Plečnikova Ljubljana? Oglej si spletno stran: Plečnikova hiša in pokukaj še na Facebook Plečnikove hiše. Veliko zanimivega lahko izveš, vabljena in vabljen!

Sicer pa Plečnikovo hišo pravzaprav sestavlja kompleks dveh starih hiš. Obstoječi hiši iz leta 1915 je dogradil valjast prizidek in zimski vrt, ki gleda na prostran vrt za hišo. Med Plečnikovim in župnijskim vrtom soseda, pisatelja in trnovskega župnika, tudi avtorja morda najpopularnejšega slovenskega zgodovinskega romana Pod svobodnim soncem, je rasla le živa meja. Plečnik je namreč menil, da ograje med sosedi, ki se dobro razumejo, niso potrebne.

Kdo je bil Plečnikov sosed in prijatelj, sicer tudi priznan slovenski pisatelj?

Plečnikov prijatelj je bil ...
Fran Saleški Finžgar
France Prešeren
Ivan Cankar
Primož Trubar







<< Nazaj
Stran 20
»Kaj si morete misliti lepšega kot pogled na vrtove? Jaz sem bogat, jaz sem veleposestnik,« je Plečnik napisal v pismu prijateljici. No, resnično bogat z denarjem ni bil nikoli, ker tega ni želel, je pa včasih imel svoje mesto na slovenskem tolarskem bankovcu. Ni vse v denarju, pravijo, ne? :wink:
Bravo, zelo uspešna je bila tvoja pot do cilja!

In ker ni vse v denarju, lahko v žrebu dobiš kakšno lepo knjižno nagrado. Saj veš, :books: so zakladnica znanja. Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek