Sonce − naša zvezda
Stran 1
JOŽE PLEČNIK 150
(e-učna pot)
SEPTEMBER 2022
Pridi na sprehod po Plečnikovi Ljubljani (in pokukaj v njegovo hišo in življenje)
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo Plečnikovo Ljubljano in velikega arhitekta, ki je prestolnico naredil prepoznavno, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc
*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): MGML, Shutterstock, Wikipedija.
SONCE — NAŠA ZVEZDA
(e-učna pot)
DECEMBER 2022
Sonce sije, ker je vroče, ampak kaj ga greje? In zakaj je tako pomembno za življenje na edinem znanem planetu, kjer življenje sploh je – Zemlji?
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznajmo Sonce, našo zvezdo, brez katere ne bi bilo življenja na Zemlji.
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc
Avtor tiskane izdaje v reviji PIL: Andrej Guštin
*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): Shutterstock, MKZ.
<< Nazaj
Stran 2
Na sliki Zvezdna noč Vincenta van Gogha (digitalna upodobitev: Google Art Project, via Wikimedia Commons).
SONCE: NEPRIJAZEN KRAJ IN HKRATI VIR ŽIVLJENJA
Sonce je kar se da negostoljubna in neprijazna vroča krogla plina – če bi se nam uspelo po kakšnem neverjetnem in čisto nemogočem naključju znajti kje v bližini, seveda :fire: –, ki sije in žari in s svojim smrtonosnim žarenjem požira vse, kar vstopi v njeno območje.
K sreči je Zemlja od Sonca ravno prav oddaljena, da je to tudi vir življenja na Zemlji.
Se kdaj vprašaš, kakšna bi bila Zemlja brez Sonca? In kaj bi se zgodilo z našim planetom, če bi Sonce nenadoma izginilo? Bi ti in jaz in mi vsi – bi človeštvo preživelo?
Strašljiva misel.:cold_sweat: Si za, da jo preverimo? Gremo. :rocket:
Sonce je kar se da negostoljubna in neprijazna vroča krogla plina – če bi se nam uspelo po kakšnem neverjetnem in čisto nemogočem naključju znajti kje v bližini, seveda :fire: –, ki sije in žari in s svojim smrtonosnim žarenjem požira vse, kar vstopi v njeno območje.
K sreči je Zemlja od Sonca ravno prav oddaljena, da je to tudi vir življenja na Zemlji.
Se kdaj vprašaš, kakšna bi bila Zemlja brez Sonca? In kaj bi se zgodilo z našim planetom, če bi Sonce nenadoma izginilo? Bi ti in jaz in mi vsi – bi človeštvo preživelo?
Strašljiva misel.:cold_sweat: Si za, da jo preverimo? Gremo. :rocket:
<< Nazaj
Stran 3
SONCE – NEBESNO TELO IN MOGOČEN SIMBOL
Zvezde so vroče krogle plina in zato sijejo, žarijo, svetijo. Táko je tudi Sonce in zato je zvezda. Sonce oddaja svojo svetlobo tako kot električna žarnica ali ogenj, le da Sonce nikoli ne neha sijati, saj ga ne poganjajo elektrika, drva ali premog. V središču Sonca namreč potekajo jedrske reakcije, zaradi katerih nastaja velika količina energije.
Danes vemo, zakaj Sonce sije. Včasih pa tega niso vedeli in so ga prav po božje častili.
:small_orange_diamond: Stari Grki so na primer verjeli, da sončni bog Helios s svojim zlatim vozom vsak dan vozi Sonce čez nebo.
:small_blue_diamond: Že pred njimi so stari Egipčani častili Raja, boga sonca, stvarnika ljudi in bogov, ki se je po nebu vozil z ladjo.
:crown: Pa tudi vladarji so se radi istovetili s soncem in bogovi že od egipčanskih faraonov naprej. Morda najbolj znan je francoski kralj Ludvik XIV. iz 17. in začetka 18. stoletja, ki si je kar nadel ime Sončni kralj. Več o tem vse prej kot skromnem kralju lahko izveš s klikom na videoposnetek Absolutizem in Ludvik XIV., Sončni kralj.
Zvezde so vroče krogle plina in zato sijejo, žarijo, svetijo. Táko je tudi Sonce in zato je zvezda. Sonce oddaja svojo svetlobo tako kot električna žarnica ali ogenj, le da Sonce nikoli ne neha sijati, saj ga ne poganjajo elektrika, drva ali premog. V središču Sonca namreč potekajo jedrske reakcije, zaradi katerih nastaja velika količina energije.
Danes vemo, zakaj Sonce sije. Včasih pa tega niso vedeli in so ga prav po božje častili.
:small_orange_diamond: Stari Grki so na primer verjeli, da sončni bog Helios s svojim zlatim vozom vsak dan vozi Sonce čez nebo.
:small_blue_diamond: Že pred njimi so stari Egipčani častili Raja, boga sonca, stvarnika ljudi in bogov, ki se je po nebu vozil z ladjo.
:crown: Pa tudi vladarji so se radi istovetili s soncem in bogovi že od egipčanskih faraonov naprej. Morda najbolj znan je francoski kralj Ludvik XIV. iz 17. in začetka 18. stoletja, ki si je kar nadel ime Sončni kralj. Več o tem vse prej kot skromnem kralju lahko izveš s klikom na videoposnetek Absolutizem in Ludvik XIV., Sončni kralj.
Poveži ime boga ali vladarja z njegovo upodobitvijo.
Ludvik XIV.
Ra
Helios
<< Nazaj
Stran 4
Ukrajina je največja država v Evropi, če mednje ne štejemo Rusije, ki je samo s svojim manjšim delom evropska država.
Ampak začnimo od začetka ... Vaše visočanstvo SONCE, osebno izkaznico, prosim 👮
Ime: Sonce, povprečna zvezda med stotinami milijard zvezd v naši Galaksiji.
Starost: 4,6 milijarde let. Življenjska doba približno 10 milijard let.
Položaj: Središčno telo Osončja, v katerem je več kot 99 odstotkov vse mase Osončja. Okoli njega se gibljejo planeti in druga manjša telesa.
Značilnost: Vroča krogla plina s premerom približno 1,5 milijona kilometrov. Oddaja velike količine energije, največ v obliki vidne, infrardeče in ultravijolične svetlobe. V središču Sonca poteka zlivanje elementa vodika v helij – fuzija. Na svojo okolico vpliva še s sončevim vetrom.
Preberi si članek Rojstvo osončij in odgovori na vprašanje.
Ime: Sonce, povprečna zvezda med stotinami milijard zvezd v naši Galaksiji.
Starost: 4,6 milijarde let. Življenjska doba približno 10 milijard let.
Položaj: Središčno telo Osončja, v katerem je več kot 99 odstotkov vse mase Osončja. Okoli njega se gibljejo planeti in druga manjša telesa.
Značilnost: Vroča krogla plina s premerom približno 1,5 milijona kilometrov. Oddaja velike količine energije, največ v obliki vidne, infrardeče in ultravijolične svetlobe. V središču Sonca poteka zlivanje elementa vodika v helij – fuzija. Na svojo okolico vpliva še s sončevim vetrom.
Preberi si članek Rojstvo osončij in odgovori na vprašanje.
Kaj sploh je Osončje?
Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega.
Naša galaksija Rimska cesta.
Prostor pod soncem, ki nam omogoča silno porjavitev.
<< Nazaj
Stran 5
Slika Jabolki na mizi Paula Cézanna (Speed Art Museum)
KAR GRE GOR, MORA TUDI DOL
Se kdaj vprašaš, zakaj ne poletiš z Zemlje v vesolje? To ti preprečuje sila, ki ji rečemo težnost ali gravitacija.
Težnost vsem nam in vsemu na Zemlji (no, razen plovilom, ki so narejena za to) preprečuje, da bi poleteli v vesolje – Zemljina težnost je sila, ki deluje podobno kot magnet in nas vleče proti sredini Zemlje ter tako drži trdno na tleh.
Sila težnosti je odgovorna za to, da jabolko pade na tla, da planeti krožijo okoli Sonca in so zvezde zbrane v velike združbe, ki jim pravimo galaksije. Večja ko so telesa, pomembnejša je gravitacija, saj izvira iz mase teles. Večja ko je masa telesa in bližje ko smo telesu, večja je njegova težnost. To pomeni, da telesa vedno vleče drugo k drugemu, saj je sila težnosti vedno privlačna. Težnost Zemlje čutimo, ker je njena masa zelo velika.
Velika masa snovi v vesolju je ustvarila celotne sončne sisteme in galaksije. Zemljina gravitacija vleče Luno, ki kroži okoli nje. Enako deluje Sonce – in tako kot Luna kroži okoli Zemlje, kroži Zemlja okoli Sonca.
Se kdaj vprašaš, zakaj ne poletiš z Zemlje v vesolje? To ti preprečuje sila, ki ji rečemo težnost ali gravitacija.
Težnost vsem nam in vsemu na Zemlji (no, razen plovilom, ki so narejena za to) preprečuje, da bi poleteli v vesolje – Zemljina težnost je sila, ki deluje podobno kot magnet in nas vleče proti sredini Zemlje ter tako drži trdno na tleh.
Sila težnosti je odgovorna za to, da jabolko pade na tla, da planeti krožijo okoli Sonca in so zvezde zbrane v velike združbe, ki jim pravimo galaksije. Večja ko so telesa, pomembnejša je gravitacija, saj izvira iz mase teles. Večja ko je masa telesa in bližje ko smo telesu, večja je njegova težnost. To pomeni, da telesa vedno vleče drugo k drugemu, saj je sila težnosti vedno privlačna. Težnost Zemlje čutimo, ker je njena masa zelo velika.
Velika masa snovi v vesolju je ustvarila celotne sončne sisteme in galaksije. Zemljina gravitacija vleče Luno, ki kroži okoli nje. Enako deluje Sonce – in tako kot Luna kroži okoli Zemlje, kroži Zemlja okoli Sonca.
Poveži besede z njihovimi sopomenkami ali opisi.
jabolko
galaksija
težnost
tisti sadež na dan, ki odžene zdravnika stran
gravitacija
samostojni zvezdni sestav
<< Nazaj
Stran 6
Newton se je ukvarjal tudi z alkimijo, srednjeveško predhodnico kemije. Alkimisti so med drugim iskali kamen modrosti in eliksir življenja ter poskušali nežlahtne kovine spremeniti v zlato.
ISAAC NEWTON, JABOLKO IN ZAKON TEŽNOSTI
Isaac Newton je iz drobnega nedonošenčka zrasel v enega največjih znanstvenikov, ki je zaradi odkritij o težnosti, svetlobi, gibanju in matematiki še vedno zelo pomemben.
Postavil je temelje za prvo razumevanje gibanja vesoljskih teles in gravitacije. Med najbolj znanimi znanstvenimi anekdotami je anekdota o padcu jabolka. :apple:
Newtonu naj bi med razmišljanjem na vrtu jabolko padlo na glavo in mu porodilo vprašanje, zakaj vsa telesa padajo navpično proti središču Zemlje, Luna pa ne. Sklenil je, da nanjo vpliva ista sila gravitacije, ki povzroča, da telesa ne padejo z Zemlje. Ta sila drži Luno na poti okoli Zemlje.
Več o gravitacijskem zakonu si lahko prebereš na povezavi.
Izboljšano teorijo gravitacije je šele v začetku 20. stoletja postavil fizik Albert Einstein.
Isaac Newton je iz drobnega nedonošenčka zrasel v enega največjih znanstvenikov, ki je zaradi odkritij o težnosti, svetlobi, gibanju in matematiki še vedno zelo pomemben.
Postavil je temelje za prvo razumevanje gibanja vesoljskih teles in gravitacije. Med najbolj znanimi znanstvenimi anekdotami je anekdota o padcu jabolka. :apple:
Newtonu naj bi med razmišljanjem na vrtu jabolko padlo na glavo in mu porodilo vprašanje, zakaj vsa telesa padajo navpično proti središču Zemlje, Luna pa ne. Sklenil je, da nanjo vpliva ista sila gravitacije, ki povzroča, da telesa ne padejo z Zemlje. Ta sila drži Luno na poti okoli Zemlje.
Več o gravitacijskem zakonu si lahko prebereš na povezavi.
Izboljšano teorijo gravitacije je šele v začetku 20. stoletja postavil fizik Albert Einstein.
Poveži znanstvenika z njegovim dosežkom.
Albert Einstein
Isaac Newton
Charles Darwin
teorija relativnosti
gravitacijski zakon
teorija evolucije
<< Nazaj
Stran 7
TEŽNOST OBLIKUJE SONCE
Gravitacija je torej privlačna sila, ki deluje med telesi z maso. Večja ko je masa telesa, večja je njegova gravitacijska sila. Ker ima Sonce največjo maso v našem osončju, druga nebesna telesa krožijo okrog njega.
Oglej si, kako velika je Zemlja v primerjavi s Soncem in drugimi planeti.
Gravitacija je torej privlačna sila, ki deluje med telesi z maso. Večja ko je masa telesa, večja je njegova gravitacijska sila. Ker ima Sonce največjo maso v našem osončju, druga nebesna telesa krožijo okrog njega.
Oglej si, kako velika je Zemlja v primerjavi s Soncem in drugimi planeti.
Zakaj sta Luna in Sonce na nebu videti enako velika?
Preprosto. Ker sta pač enako velika!
Ker je Luna približno 400-krat manjša od Sonca, toda tudi približno 400-krat bliže Zemlji kot Sonce.
Ker je Sonce nekaj stokrat manjše, toda tudi veliko bliže Zemlji kot Luna.
<< Nazaj
Stran 8
KAJ JE MASA IN ZAKAJ NI ENAKA TEŽI?
Teža in masa nista enaki in ju ne smemo zamenjevati.
Teža je sila, s katero neko telo vleče drugo telo k sebi. Pravimo ji tudi gravitacijska sila in jo merimo v newtonih (N). Teža na Zemlji je sila, s katero nas in druga telesa planet Zemlja vleče k tlom oziroma proti svojemu središču. Teža kakega telesa na Luni je sila, s katero to telo k tlom vleče težnostna sila Lune.
Masa je lastnost telesa oziroma količina snovi, ki jo merimo v kilogramih. Če kakemu telesu ne odvzamemo ali dodamo snovi, potem je njegova masa enaka na Zemlji, na Luni ali kjerkoli v vesolju, tudi v breztežnosti.
Na primer, če bi tehtnico postavili na Luno in tam stehtali isti predmet kot na Zemlji, bo njegova teža na Luni šestkrat manjša, ker je težnostna sila na Luni tolikokrat manjša kot na Zemlji. Njegova masa pa bo enaka.⚖️
Teža in masa nista enaki in ju ne smemo zamenjevati.
Teža je sila, s katero neko telo vleče drugo telo k sebi. Pravimo ji tudi gravitacijska sila in jo merimo v newtonih (N). Teža na Zemlji je sila, s katero nas in druga telesa planet Zemlja vleče k tlom oziroma proti svojemu središču. Teža kakega telesa na Luni je sila, s katero to telo k tlom vleče težnostna sila Lune.
Masa je lastnost telesa oziroma količina snovi, ki jo merimo v kilogramih. Če kakemu telesu ne odvzamemo ali dodamo snovi, potem je njegova masa enaka na Zemlji, na Luni ali kjerkoli v vesolju, tudi v breztežnosti.
Na primer, če bi tehtnico postavili na Luno in tam stehtali isti predmet kot na Zemlji, bo njegova teža na Luni šestkrat manjša, ker je težnostna sila na Luni tolikokrat manjša kot na Zemlji. Njegova masa pa bo enaka.⚖️
Izberi DVE trditvi, ki držita.
Maso merimo v newtonih.
Na Luni je teža teles precej manjša kot na Zemlji.
Gravitacijsko silo je odkril Galileo Galilei.
Masa določenega telesa je enaka na Zemlji, na drugem planetu in v breztežnosti.
<< Nazaj
Stran 9
VIR SVETLOBE SONCA
Sonce sije in oddaja energijo. Ampak kaj ga poganja?
Sonce oddaja energijo zaradi jedrske fuzije. Fuzija ali jedrsko zlivanje je proces zlivanja lažjih atomskih jeder v močneje vezana težka jedra oziroma zlivanje elementa vodika v helij. Pri tej reakciji se sprošča veliko energije v obliki svetlobe, in to je tudi vir svetlobe Sonca.
Razlog, da Sonce sveti, je njegova težnost, izvor energije pa fuzija v njegovi sredici.
Sonce sije in oddaja energijo. Ampak kaj ga poganja?
Sonce oddaja energijo zaradi jedrske fuzije. Fuzija ali jedrsko zlivanje je proces zlivanja lažjih atomskih jeder v močneje vezana težka jedra oziroma zlivanje elementa vodika v helij. Pri tej reakciji se sprošča veliko energije v obliki svetlobe, in to je tudi vir svetlobe Sonca.
Razlog, da Sonce sveti, je njegova težnost, izvor energije pa fuzija v njegovi sredici.
Po kom nosi ime helij, žlahtni plin, ki je v vesolju drugi najpogostejši element, na Zemlji pa je dokaj redek?
Po tovarni barv in lakov HELIOS.
Po zvoku smejanja he-he-he, ki je pospremil odkritje novega plina.
Po Heliosu, starogrškem bogu sonca.
<< Nazaj
Stran 10
SONCE V ŠTEVILKAH
:basketball: Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Če si Zemljo zamislimo kot zrno popra, bi bilo Sonce kot košarkarska žoga.
:swimmer: Prostornina Sonca je 1.300.000-krat (milijon tristo tisočkrat) večja od prostornine Zemlje. Če bi prostornino Zemlje primerjali z litrsko plastenko, bi bilo Sonce kot 25-metrski plavalni bazen.
:point_right: Sonce je plinasta krogla in nima površja kot Zemlja. Podobno je velikemu kopastemu oblaku, ki se, če se mu približamo, izkaže za meglico brez trdnega površja. Za razliko od oblaka pa se Soncu niti približati ne moremo.
:hotsprings: Temperatura plasti Sonca, ki jo vidimo kot površje, je približno 5500 stopinj Celzija. Temperatura segrete gospodinjske pečice je 250 stopinj, železo se stali pri temperaturi 1500 stopinj, nitka v navadni žarnici pa ima temperaturo 3000 stopinj Celzija.
V središču Sonca je temperatura 15 milijonov stopinj Celzija!
:basketball: Premer Sonca je 109-krat večji od premera Zemlje. Če si Zemljo zamislimo kot zrno popra, bi bilo Sonce kot košarkarska žoga.
:swimmer: Prostornina Sonca je 1.300.000-krat (milijon tristo tisočkrat) večja od prostornine Zemlje. Če bi prostornino Zemlje primerjali z litrsko plastenko, bi bilo Sonce kot 25-metrski plavalni bazen.
:point_right: Sonce je plinasta krogla in nima površja kot Zemlja. Podobno je velikemu kopastemu oblaku, ki se, če se mu približamo, izkaže za meglico brez trdnega površja. Za razliko od oblaka pa se Soncu niti približati ne moremo.
:hotsprings: Temperatura plasti Sonca, ki jo vidimo kot površje, je približno 5500 stopinj Celzija. Temperatura segrete gospodinjske pečice je 250 stopinj, železo se stali pri temperaturi 1500 stopinj, nitka v navadni žarnici pa ima temperaturo 3000 stopinj Celzija.
V središču Sonca je temperatura 15 milijonov stopinj Celzija!
Kako dolgo bi človek preživel na površju Sonca?
Ne bi sploh. Ker Sonce nima površja, ker bi ga vročina in sevanje ubila že na razdalji nekaj milijonov kilometrov prej, tja pa sicer sploh ne more priti!
Če bi imel dobro protivročinsko obleko, bi preživel nekaj sekund. Stavim!
Približno pet minut, potem bi ga Sonce speklo.
<< Nazaj
Stran 11
SONCE IMA PEGE?
(Pa kakšne pege, ali nismo pravkar ugotovili, da Sonce nima površja? :confused:)
Res ga nima. Pege so le poimenovanje za območja hladnejšega plina, ki se pojavijo zaradi močnega magnetnega polja, in se kažejo kot temne pege na njem. Manjše pege izginejo po nekaj dneh, velike pege, ki so lahko po površini velike za več deset Zemelj, pa obstajajo nekaj tednov.
:arrow_up: V nekem obdobju je peg zelo veliko. To je višek sončeve aktivnosti.
:arrow_heading_down: Potem se število peg v obdobju približno 5 let postopoma zmanjšuje, dokler ni na Soncu po več mesecev nobene. Temu pravimo minimum sončeve aktivnosti.
:arrow_up: Po minimumu se začne število peg povečevati in približno 11 let po predhodnem višku pride do novega viška aktivnosti Sonca.
Oglej si posnetek.
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
(Pa kakšne pege, ali nismo pravkar ugotovili, da Sonce nima površja? :confused:)
Res ga nima. Pege so le poimenovanje za območja hladnejšega plina, ki se pojavijo zaradi močnega magnetnega polja, in se kažejo kot temne pege na njem. Manjše pege izginejo po nekaj dneh, velike pege, ki so lahko po površini velike za več deset Zemelj, pa obstajajo nekaj tednov.
:arrow_up: V nekem obdobju je peg zelo veliko. To je višek sončeve aktivnosti.
:arrow_heading_down: Potem se število peg v obdobju približno 5 let postopoma zmanjšuje, dokler ni na Soncu po več mesecev nobene. Temu pravimo minimum sončeve aktivnosti.
:arrow_up: Po minimumu se začne število peg povečevati in približno 11 let po predhodnem višku pride do novega viška aktivnosti Sonca.
Oglej si posnetek.
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
Kateri trditvi sta pravilni? Izberi DVE.
Rdeča območja na Soncu se imenujejo sončne pege.
Sončeve pege so povezane z aktivnostjo Sonca.
Sončeve pege so manjša območja na Soncu z nižjo temperaturo od okolice.
Sončeve pege se pojavljajo z vrtenjem Sonca, zato jih enkrat vidimo, drugič pa ne.
<< Nazaj
Stran 12
Spletna stran SPACEWEATHER.COM ponuja tudi živo sliko Sonca, posnetke njegovih peg in izbruhov.
IN S SONCA PIHA VETER?
No, tako kot pege niso zares pege, tudi veter ni pravi veter. Sončev veter je množica delcev, ki bežijo s Sonca. To so naelektreni delci plina, ki neprestano z veliko hitrostjo zapuščajo našo zvezdo.
Včasih se na Soncu zgodijo siloviti izbruhi plina, ki so še posebej pogosti ob višku njegove aktivnosti. To so sončeve nevihte, ki vplivajo tudi na Zemljo, zato Sonce znanstveniki astronomi ves čas skrbno opazujejo. Sončevi izbruhi lahko na Zemlji povzročijo čudovite pojave polarnega sija in precej manj prijetne dogodke, kot so izpadi radijskega signala in električne energije ter poškodbe na komunikacijskih napravah.
Oglej si animacijo sončevega vetra.
No, tako kot pege niso zares pege, tudi veter ni pravi veter. Sončev veter je množica delcev, ki bežijo s Sonca. To so naelektreni delci plina, ki neprestano z veliko hitrostjo zapuščajo našo zvezdo.
Včasih se na Soncu zgodijo siloviti izbruhi plina, ki so še posebej pogosti ob višku njegove aktivnosti. To so sončeve nevihte, ki vplivajo tudi na Zemljo, zato Sonce znanstveniki astronomi ves čas skrbno opazujejo. Sončevi izbruhi lahko na Zemlji povzročijo čudovite pojave polarnega sija in precej manj prijetne dogodke, kot so izpadi radijskega signala in električne energije ter poškodbe na komunikacijskih napravah.
Oglej si animacijo sončevega vetra.
Klikni na povezavo in ugotovi, kaj lahko povzročijo sončeve nevihte na Zemlji.
Soncevihte.
Sončne tornade.
Geomagnetne nevihte.
<< Nazaj
Stran 13
ZGRADBA SONCA
Sonce ima tri plasti atmosfere.
Fotosfera je najsvetlejša plast, ki se zdi kot površje Sonca. To je tisto, kar na nebu vidimo kot svetlo sijočo ploskvico. Tam je temperatura približno 5500 stopinj Celzija.
Kromosfera je tanjša hladnejša plast nad fotosfero. Vidimo jo lahko le s posebnimi teleskopi ali ob popolnem sončevem mrku. To je najhladnejši del Sonca, kjer je temperatura med 5500 stopinj in 3500 stopinj Celzija.
Korona je zunanja in najdebelejša plast atmosfere Sonca, ki sega daleč v prostor. Vidimo jo lahko le s posebnimi vesoljskimi teleskopi ali ob popolnem sončevem mrku. Tam je temperatura lahko večja od milijon stopinj Celzija.
Sonce ima tri plasti atmosfere.
Fotosfera je najsvetlejša plast, ki se zdi kot površje Sonca. To je tisto, kar na nebu vidimo kot svetlo sijočo ploskvico. Tam je temperatura približno 5500 stopinj Celzija.
Kromosfera je tanjša hladnejša plast nad fotosfero. Vidimo jo lahko le s posebnimi teleskopi ali ob popolnem sončevem mrku. To je najhladnejši del Sonca, kjer je temperatura med 5500 stopinj in 3500 stopinj Celzija.
Korona je zunanja in najdebelejša plast atmosfere Sonca, ki sega daleč v prostor. Vidimo jo lahko le s posebnimi vesoljskimi teleskopi ali ob popolnem sončevem mrku. Tam je temperatura lahko večja od milijon stopinj Celzija.
Besedo prestavi k pravemu opisu.
kromosfera
jedro
fotosfera
korona
najbolj zunanja plast Sončeve atmosfere
najbolj notranja plast, v njem poteka fuzija
najhladnejši del Sonca, plast nad fotosfero
najsvetlejša plast, ki jo vidimo kot sijočo ploskev
<< Nazaj
Stran 14
TRETJI KAMEN OD SONCA
Zemlja je po oddaljenosti tretji planet od Sonca. Najbližji Soncu je Merkur, za njim je Venera, potem je Zemlja, bolj oddaljeni pa so Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Zemlja okoli Sonca ne kroži po krožnici, temveč se giblje po elipsi, zato se razdalja med Zemljo in Soncem med letom ves čas spreminja, a ne bistveno.
Zemlja je po oddaljenosti tretji planet od Sonca. Najbližji Soncu je Merkur, za njim je Venera, potem je Zemlja, bolj oddaljeni pa so Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Zemlja okoli Sonca ne kroži po krožnici, temveč se giblje po elipsi, zato se razdalja med Zemljo in Soncem med letom ves čas spreminja, a ne bistveno.
Poveži, da bo prav.
asteroid
Zemlja
Sonce
<< Nazaj
Stran 15
LETNI ČASI
Zemlja je Soncu najbližje v začetku januarja in najdlje v začetku julija. Presenetljivo? Samo če bi mislili, da so letni časi odvisni od spremenljive razdalje med Zemljo in Soncem. Ta razdalja se ne spreminja toliko, da bi vplivala na letne čase. Razlog zanje je, da je Zemljina vrtilna os nekoliko nagnjena na namišljeno ravnino, po kateri se naš planet giblje okoli Sonca.
Zemlja je Soncu najbližje v začetku januarja in najdlje v začetku julija. Presenetljivo? Samo če bi mislili, da so letni časi odvisni od spremenljive razdalje med Zemljo in Soncem. Ta razdalja se ne spreminja toliko, da bi vplivala na letne čase. Razlog zanje je, da je Zemljina vrtilna os nekoliko nagnjena na namišljeno ravnino, po kateri se naš planet giblje okoli Sonca.
Kateri trditvi sta NAPAČNI? Izberi dve.
Zemlja je Soncu najbližje poleti.
Zaradi vrtenja Zemlje okrog osi se menjavata dan in noč.
Letni časi so odvisni od razdalje med Zemljo in Soncem.
Zemlja se zavrti okrog svoje osi v približno 24 urah.
<< Nazaj
Stran 16
MOTOR ZA ZEMLJO
Sonce je Zemlji najbližja zvezda in osnovni vir energije na Zemlji. Njegova energija poganja skoraj vse pojave na površju Zemlje. (No, vulkani in potresi so izjeme.🌋)
Sončna svetloba segreva morja in oceane, iz katerih hlapi voda, ki se zbira v oblake, ti ustvarjajo padavine itd. Sonce je torej nekakšen motor za vreme.
Brez Sonca fotosinteza ne bi obstajala. Rastline vpijajo svetlobo Sonca, kar jim daje energijo za rast in razmnoževanje. Živali se hranijo z rastlinami in pravzaprav jedo predelano energijo Sonca. Sonce je torej osnova za obstoj življenja.
Iz ostankov rastlin in živali, ki so v davnini poseljevale Zemljo, so nastali premog, nafta in zemeljski plin. Ko se torej peljemo z bencinskim avtom, se pravzaprav vozimo na predelano energijo Sonca.
Sonce je Zemlji najbližja zvezda in osnovni vir energije na Zemlji. Njegova energija poganja skoraj vse pojave na površju Zemlje. (No, vulkani in potresi so izjeme.🌋)
Sončna svetloba segreva morja in oceane, iz katerih hlapi voda, ki se zbira v oblake, ti ustvarjajo padavine itd. Sonce je torej nekakšen motor za vreme.
Brez Sonca fotosinteza ne bi obstajala. Rastline vpijajo svetlobo Sonca, kar jim daje energijo za rast in razmnoževanje. Živali se hranijo z rastlinami in pravzaprav jedo predelano energijo Sonca. Sonce je torej osnova za obstoj življenja.
Iz ostankov rastlin in živali, ki so v davnini poseljevale Zemljo, so nastali premog, nafta in zemeljski plin. Ko se torej peljemo z bencinskim avtom, se pravzaprav vozimo na predelano energijo Sonca.
Katero energijo, ki ne izvira od Sonca, izkoriščajo v veliki elektrarni v Krškem?
Jedrsko energijo.
Energijo Sonca.
Zemeljski plin.
<< Nazaj
Stran 17
ENERGIJA SONCA
Ljudje potrebujemo energijo – za ogrevanje, pogon strojev, izdelavo predmetov, prevoz, razsvetljavo …
:heavy_minus_sign: Danes za gorivo in energijo uporabljamo predvsem fosilna goriva: premog, nafto in plin. Uporabljamo jih v termoelektrarnah, toplarnah, industriji in v gospodinjstvih ter kot gorivo za prevozna sredstva.
– Fosilna goriva so nastala s fosilizacijo in so neobnovljiv vir energije. Človek je s svojo aktivnostjo v zadnjih sto letih podvojil količino ogljikovega dioksida in potrojil količino metana v zraku, zato se naš planet segreva, kar povzroča hitre podnebne spremembe. Te spreminjajo življenjske razmere na našem planetu.
:heavy_plus_sign: Sončno energijo lahko izkoriščamo prijazno do okolja. Je obnovljiv vir energije.
+ Električno energijo pridobivajo tudi v hidroelektrarnah, ki jih poganja tekoča voda. Tudi to je na neki način energija Sonca, saj je zaradi sončeve svetlobe voda izhlapela in padla kot dež, ki se po rekah steka proti morju.
+ Podobno so tudi vetrne elektrarne na neki način sončne elektrarne, saj Sonce poganja vreme in vetrove.
Ljudje potrebujemo energijo – za ogrevanje, pogon strojev, izdelavo predmetov, prevoz, razsvetljavo …
:heavy_minus_sign: Danes za gorivo in energijo uporabljamo predvsem fosilna goriva: premog, nafto in plin. Uporabljamo jih v termoelektrarnah, toplarnah, industriji in v gospodinjstvih ter kot gorivo za prevozna sredstva.
– Fosilna goriva so nastala s fosilizacijo in so neobnovljiv vir energije. Človek je s svojo aktivnostjo v zadnjih sto letih podvojil količino ogljikovega dioksida in potrojil količino metana v zraku, zato se naš planet segreva, kar povzroča hitre podnebne spremembe. Te spreminjajo življenjske razmere na našem planetu.
:heavy_plus_sign: Sončno energijo lahko izkoriščamo prijazno do okolja. Je obnovljiv vir energije.
+ Električno energijo pridobivajo tudi v hidroelektrarnah, ki jih poganja tekoča voda. Tudi to je na neki način energija Sonca, saj je zaradi sončeve svetlobe voda izhlapela in padla kot dež, ki se po rekah steka proti morju.
+ Podobno so tudi vetrne elektrarne na neki način sončne elektrarne, saj Sonce poganja vreme in vetrove.
Kaj pomeni neobnovljiv vir energije?
Vir, ki se ne obnavlja oziroma ga človek izrablja veliko hitreje, kot uspe nastajati.
Vir, ki se ne porabi ali se lahko zelo hitro obnovi.
<< Nazaj
Stran 18
nevidno infrardečo (včasih ji pravimo toplotno sevanje) in ultravijolično svetlobo (ta povzroči, da pri sončenju naša koža potemni in je zelo škodljiva za oči!).
KAKO DALEČ JE SONCE?
Sonce, ki daje svetlobo in energijo, so ljudje častili že od pradavnine. In že od nekdaj se človek tudi sprašuje, kako daleč je Sonce. Včasih so mislili, da je Sonce veliko bliže, kot je v resnici.
Zdaj vemo, da je razdalja med Zemljo in Soncem v povprečju 150 milijonov kilometrov, kar je samo 100-krat več od premera Sonca. Tej razdalji pravimo tudi astronomska enota in je uporabno merilo za razdalje v Osončju.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj je pa svetlobno leto.
Sonce, ki daje svetlobo in energijo, so ljudje častili že od pradavnine. In že od nekdaj se človek tudi sprašuje, kako daleč je Sonce. Včasih so mislili, da je Sonce veliko bliže, kot je v resnici.
Zdaj vemo, da je razdalja med Zemljo in Soncem v povprečju 150 milijonov kilometrov, kar je samo 100-krat več od premera Sonca. Tej razdalji pravimo tudi astronomska enota in je uporabno merilo za razdalje v Osončju.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj je pa svetlobno leto.
Svetlobno leto je
čas, ki ga potrebuje Zemlja, da obkroži Sonce.
čas, ki ga porabijo starši, da odgovorijo na vprašanje.
razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu.
<< Nazaj
Stran 19
KAKŠNA BI BILA ZEMLJA BREZ SONCA?
Se kdaj vprašaš, kakšna bi bila Zemlja brez Sonca in kako dolgo bi lahko preživeli na Zemlji, če bi Sonce izginilo?
Verjetno bi bilo veliko temneje in hladneje, si rečeš. In bo kar držalo, toda to bi bil neverjetno katastrofalen dogodek, ki bi pomenil konec človeštva.:scream:
:black_circle: Ker svetloba s Sonca Zemlje ne doseže takoj, ne bi čisto takoj opazili, če bi Sonce nenadoma ugasnilo. Ampak potem bi se znašli v popoldni temi.
:new_moon: Če bi bila na naši strani sveta noč, bi opazili, da je Luna izginila, saj Luna ne proizvaja svetlobe in jo vidimo le zato, ker se od nje odbija sončna svetloba.
:snowflake: Znanstveniki predvidevajo, da bi se povprečna temperatura v približno enem tednu spustila precej pod ničlo, na približno −18 °C, in bi še naprej vztrajno padala ter se v enem letu spustila pod −70 °C!
:ocean: Do takrat bi zgornje plasti svetovnih oceanov zamrznile.
Brez Sonca ne bi bilo več fotosinteze, zato bi umrle rastline in sčasoma tudi vse živali. Kakšni iznajdljivi ljudje bi na Zemlji v popolni temi lahko preživeli nekaj dni, morda celo nekaj mesecev ali let, vendar bi se sčasoma izkazalo, da življenja brez Sonca na Zemlji ne more biti.
:sunglasses: Zdaj pa – nikar ne skrbi in ne pozabi, da je ta scenarij povsem hipotetičen. Ker znanstveniki ocenjujejo, da bo Sonce tu še več milijard let – zares nas morajo skrbeti pa podnebne spremembe!
Se kdaj vprašaš, kakšna bi bila Zemlja brez Sonca in kako dolgo bi lahko preživeli na Zemlji, če bi Sonce izginilo?
Verjetno bi bilo veliko temneje in hladneje, si rečeš. In bo kar držalo, toda to bi bil neverjetno katastrofalen dogodek, ki bi pomenil konec človeštva.:scream:
:black_circle: Ker svetloba s Sonca Zemlje ne doseže takoj, ne bi čisto takoj opazili, če bi Sonce nenadoma ugasnilo. Ampak potem bi se znašli v popoldni temi.
:new_moon: Če bi bila na naši strani sveta noč, bi opazili, da je Luna izginila, saj Luna ne proizvaja svetlobe in jo vidimo le zato, ker se od nje odbija sončna svetloba.
:snowflake: Znanstveniki predvidevajo, da bi se povprečna temperatura v približno enem tednu spustila precej pod ničlo, na približno −18 °C, in bi še naprej vztrajno padala ter se v enem letu spustila pod −70 °C!
:ocean: Do takrat bi zgornje plasti svetovnih oceanov zamrznile.
Brez Sonca ne bi bilo več fotosinteze, zato bi umrle rastline in sčasoma tudi vse živali. Kakšni iznajdljivi ljudje bi na Zemlji v popolni temi lahko preživeli nekaj dni, morda celo nekaj mesecev ali let, vendar bi se sčasoma izkazalo, da življenja brez Sonca na Zemlji ne more biti.
:sunglasses: Zdaj pa – nikar ne skrbi in ne pozabi, da je ta scenarij povsem hipotetičen. Ker znanstveniki ocenjujejo, da bo Sonce tu še več milijard let – zares nas morajo skrbeti pa podnebne spremembe!
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, čez koliko časa bi se znašli v popolni temi po tem namišljenem scenariju, v katerem Sonca ni več.
dobrih 8 minut.
Čez 1 leto.
Čez en teden.
<< Nazaj
Stran 20
Severni sij je tudi knjiga z istoimenskim naslovom avtorja Philipa Pullmana (angl. Northern Lights, 1. del trilogije Njegova temna tvar). Je odličen primer fantazijske literature, ki vključuje še nekaj »fizikalnih« zanimivosti, kot so vzporedna vesolja in »prah«, ki vse skupaj povezuje, sicer v fiziki poznan kot temna snov (v angleščini dark matter). Glavna junakinja Lyra pa poseduje skrivnostni magični predmet – kompas, imenovan alethiometer ... Priporočamo v branje! :heartpulse:
NAMESTO KONCA: AVRORA BOREALIS – SEVERNI SIJ
Polarni sij je eden najlepših pojavov na svetu. Je neverjeten, barvit pojav v ozračju, ki je povezan s Soncem.
Vidimo ga lahko predvsem v nočnih urah blizu severnega in južnega pola, od tod tudi ime polarni sij. Polarni sij na severnem polu se imenuje avrora borealis (severni sij), na južnem polu pa avrora avstralis (južni sij). Svoje ime je dobil po rimski boginji jutranje zarje, Avrori.
Polarni sij je najpogosteje viden v zeleni in rumeni barvi. Nastane zaradi sončevega vetra. Ko ta trči v ozračje, na nebu zasveti polarni sij.
Ljudje že od nekdaj občudujejo polarni sij, seveda pa so si ga včasih, pred razvojem znanosti, drugače razlagali. In vsako ljudstvo si ga je razlagalo po svoje. Pri Fincih naj bi mistična lisica z repom pometala sneg v nebo. Inuiti pa so ga prepoznali kot soj bakel, s katerimi duhovi mrtvih na nebu osvetljujejo pot tistim, ki z zemlje prehajajo na nebeško stran.
Severni sij je najbolje viden na Grenlandiji, Islandiji, Aljaski, v Severni Kanadi, na severu Rusije, Norveške, Finske in Švedske. Včasih je ta sij viden tudi iz naših krajev. To je predvsem v času največje aktivnosti Sonca, ki bo prav v prihodnjih dveh letih!:eyes:
Polarni sij je eden najlepših pojavov na svetu. Je neverjeten, barvit pojav v ozračju, ki je povezan s Soncem.
Vidimo ga lahko predvsem v nočnih urah blizu severnega in južnega pola, od tod tudi ime polarni sij. Polarni sij na severnem polu se imenuje avrora borealis (severni sij), na južnem polu pa avrora avstralis (južni sij). Svoje ime je dobil po rimski boginji jutranje zarje, Avrori.
Polarni sij je najpogosteje viden v zeleni in rumeni barvi. Nastane zaradi sončevega vetra. Ko ta trči v ozračje, na nebu zasveti polarni sij.
Ljudje že od nekdaj občudujejo polarni sij, seveda pa so si ga včasih, pred razvojem znanosti, drugače razlagali. In vsako ljudstvo si ga je razlagalo po svoje. Pri Fincih naj bi mistična lisica z repom pometala sneg v nebo. Inuiti pa so ga prepoznali kot soj bakel, s katerimi duhovi mrtvih na nebu osvetljujejo pot tistim, ki z zemlje prehajajo na nebeško stran.
Severni sij je najbolje viden na Grenlandiji, Islandiji, Aljaski, v Severni Kanadi, na severu Rusije, Norveške, Finske in Švedske. Včasih je ta sij viden tudi iz naših krajev. To je predvsem v času največje aktivnosti Sonca, ki bo prav v prihodnjih dveh letih!:eyes:
Na enem od polov pa živita tudi Božiček in dedek Mraz, ki lahko res pogosto občudujeta polarni sij. Na katerem?
Južnem tečaju.
Severnem tečaju.
<< Nazaj
Stran 21
Na svetu si, da gledaš sonce,
na svetu si, da greš za soncem,
na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš – sence.:sun_with_face:
V žrebu lahko dobiš kakšno lepo knjižno nagrado. Ker so :books: zakladnica znanja. Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke.
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek