MUZEJSKO POTOVANJE
Št. strani: 13
MUZEJSKO POTOVANJE
(e-učna pot)
JUNIJ 2022
Pozdravljeni!
Težavnost: od 7. do 9. razreda OŠ
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo slovenske muzeje in galerije.
Avtorica učne poti: Dominika Ahačič
Besedilo tiskane izdaje v reviji PIL: Pika Felicijan
<< Stran 1
Stran 2
Št. strani: 13
MUZEJI SVETA
V junijski veselošolski prilogi revije PIL smo se navduševali nad muzeji sveta in potovali skozi različna zgodovinska obdobja. Izvedeli smo, kje je bil prvi muzej na svetu in kateri izmed njih je najbolj obiskan.
Učna pot pa te bo popeljala po nekaterih zanimivih slovenskih galerijah in muzejih. Prepričani smo, da si katerega izmed njih zagotovo že obiskal.
V junijski veselošolski prilogi revije PIL smo se navduševali nad muzeji sveta in potovali skozi različna zgodovinska obdobja. Izvedeli smo, kje je bil prvi muzej na svetu in kateri izmed njih je najbolj obiskan.
Učna pot pa te bo popeljala po nekaterih zanimivih slovenskih galerijah in muzejih. Prepričani smo, da si katerega izmed njih zagotovo že obiskal.
<< Stran 2
Stran 3
Št. strani: 13
NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
Ali veš, da je bilo najstarejše glasbilo na svetu najdeno v Sloveniji?
Neandertalčevo piščal, staro približno 60.000 let, so našli med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega, zato jo imenujemo tudi piščal iz Divjih bab. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice.
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec, na ogled pa je v Narodnem muzeju Slovenije, ki je najstarejša slovenska kulturna ustanova.
Osrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi poleg neandertalčeve piščali najdemo dragoceno vaško situlo, zlata našitka, najdena v Blejskem jezeru, ki sta najstarejša zlata predmeta z ozemlja Slovenije, in več kot 9 metrov dolg čoln, izdolben iz enega hrastovega debla (deblak z Ljubljanskega barja).
Ali veš, da je bilo najstarejše glasbilo na svetu najdeno v Sloveniji?
Neandertalčevo piščal, staro približno 60.000 let, so našli med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega, zato jo imenujemo tudi piščal iz Divjih bab. Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice.
Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec, na ogled pa je v Narodnem muzeju Slovenije, ki je najstarejša slovenska kulturna ustanova.
Osrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi poleg neandertalčeve piščali najdemo dragoceno vaško situlo, zlata našitka, najdena v Blejskem jezeru, ki sta najstarejša zlata predmeta z ozemlja Slovenije, in več kot 9 metrov dolg čoln, izdolben iz enega hrastovega debla (deblak z Ljubljanskega barja).
<< Stran 3
Stran 4
Št. strani: 13
Katerega od spodaj naštetih znamenitih predmetov še najdemo v Narodnem muzeju Slovenije?
Egipčansko mumijo.
Rimsko lončeno posodo.
Papirusov zvitek.
Knežji kamen.
<< Stran 4
Stran 5
Št. strani: 13
NARODNA GALERIJA
Narodna galerija je osrednji muzej umetnosti v Sloveniji, saj hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od 13. do 20. stoletja.
V njej so na ogled umetniška dela najbolj znanih slovenskih slikarjev, kot so Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Stane Kregar, Tone Kralj …
V osrednjem steklenem delu galerije je razstavljen tudi originalni Robbov vodnjak, ki je eden izmed najpomembnejših slovenskih baročnih spomenikov in prepoznaven simbol mesta Ljubljana.
Narodna galerija je osrednji muzej umetnosti v Sloveniji, saj hrani največjo zbirko likovnih del na slovenskem ozemlju od 13. do 20. stoletja.
V njej so na ogled umetniška dela najbolj znanih slovenskih slikarjev, kot so Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama, Matej Sternen, Stane Kregar, Tone Kralj …
V osrednjem steklenem delu galerije je razstavljen tudi originalni Robbov vodnjak, ki je eden izmed najpomembnejših slovenskih baročnih spomenikov in prepoznaven simbol mesta Ljubljana.
Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen so najbolj priljubljeni umetniki, katerih dela lahko občudujemo v Narodni galeriji. Kako imenujemo umetniški slog, v katerem so ustvarjali?
Impresionizem.
Realizem.
Ekspresionizem.
Romantika.
<< Stran 5
Stran 6
Št. strani: 13
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE
Tehniški muzej, ki ima prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri, je bil ustanovljen z namenom zbiranja, urejanja in hranjenja tehniške dediščine, povezane z razvojem obrti na slovenskih tleh.
Gre za največji muzej v Sloveniji, ki ima več kot 6000 m² razstavnih površin in obiskovalcem na ogled ponuja različne zbirke, posvečene avtomobilizmu, kmetijstvu, gozdarstvu, lesarstvu, lovu in ribolovu, tekstilstvu in tiskarstvu.
V Bistri imajo med drugim zbirko prestižnih limuzin velike tehnične in zgodovinske vrednosti, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito, in prvi ljubljanski tramvaj iz leta 1901.
Posebna enota Tehniškega muzeja je tudi Muzej pošte in telekomunikacij.
Virtualno se sprehodi po tem muzeju in odgovori na vprašanje.
Tehniški muzej, ki ima prostore v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v Bistri, je bil ustanovljen z namenom zbiranja, urejanja in hranjenja tehniške dediščine, povezane z razvojem obrti na slovenskih tleh.
Gre za največji muzej v Sloveniji, ki ima več kot 6000 m² razstavnih površin in obiskovalcem na ogled ponuja različne zbirke, posvečene avtomobilizmu, kmetijstvu, gozdarstvu, lesarstvu, lovu in ribolovu, tekstilstvu in tiskarstvu.
V Bistri imajo med drugim zbirko prestižnih limuzin velike tehnične in zgodovinske vrednosti, ki jih je uporabljal jugoslovanski predsednik Tito, in prvi ljubljanski tramvaj iz leta 1901.
Posebna enota Tehniškega muzeja je tudi Muzej pošte in telekomunikacij.
Virtualno se sprehodi po tem muzeju in odgovori na vprašanje.
Kako se imenujejo poštna kolesa, s katerimi se običajno po mestih prevažajo pismonoše?
Focus.
Krpan.
Cervelo.
Scott.
<< Stran 6
Stran 7
Št. strani: 13
MESTNI MUZEJ IDRIJA
Idrija in njena okolica sta bili skozi stoletja poznani predvsem po rudniku živega srebra, ki je veljal za drugega najstarejšega in največjega na svetu. Težko rudarsko življenje prikazuje Mestni muzej Idrija, ki nas popelje tudi po zgodovini klekljanja idrijske čipke.
Del muzeja pa je Partizanska bolnica Franja v težko dostopni soteski pri Cerknem. Delovala je med decembrom 1943 in majem 1945 pod vodstvom zdravnice Franje Bojc Bidovec, po kateri so bolnišnico poimenovali že med drugo svetovno vojno.
Najprej je bolnišnica obsegala eno leseno barko, ki jo je s pomočjo domačinov zgradil zdravnik Viktor Volčjak, nato pa so jo postopoma dograjevali vse do konca vojne, ko je stalo štirinajst lesenih objektov različnih velikosti. V njih so bili prostori za ranjence in osebje, operacijska soba, soba za rentgen, skladišče, invalidski dom in celo električna centrala.
Da je ta skrivna bolnišnica med vojno uspešno delovala, so pripomogli tudi okoliški prebivalci, ki so pomagali pri gradnji barak, doma skrivali ranjence in zanje zbirali hrano in zdravila.
Idrija in njena okolica sta bili skozi stoletja poznani predvsem po rudniku živega srebra, ki je veljal za drugega najstarejšega in največjega na svetu. Težko rudarsko življenje prikazuje Mestni muzej Idrija, ki nas popelje tudi po zgodovini klekljanja idrijske čipke.
Del muzeja pa je Partizanska bolnica Franja v težko dostopni soteski pri Cerknem. Delovala je med decembrom 1943 in majem 1945 pod vodstvom zdravnice Franje Bojc Bidovec, po kateri so bolnišnico poimenovali že med drugo svetovno vojno.
Najprej je bolnišnica obsegala eno leseno barko, ki jo je s pomočjo domačinov zgradil zdravnik Viktor Volčjak, nato pa so jo postopoma dograjevali vse do konca vojne, ko je stalo štirinajst lesenih objektov različnih velikosti. V njih so bili prostori za ranjence in osebje, operacijska soba, soba za rentgen, skladišče, invalidski dom in celo električna centrala.
Da je ta skrivna bolnišnica med vojno uspešno delovala, so pripomogli tudi okoliški prebivalci, ki so pomagali pri gradnji barak, doma skrivali ranjence in zanje zbirali hrano in zdravila.
Kje je Partizanska bolnica Franja?
V soteski Pekel.
V soteski Vintgar.
V soteski Pasice v Dolenjih Novakih.
V Dolžanovi soteski.
<< Stran 7
Stran 8
Št. strani: 13
CENTER VESOLJSKIH TEHNOLOGIJ HERMANA POTOČNIKA NOORDUNGA
Center vesoljskih tehnologij v občini Vitanje je že navzven nekaj posebnega. Stavba je videti kot vesoljska postaja, v svoji notranjosti pa skriva številne zanimivosti iz vesolja.
Ta muzej vesolja je poimenovan po slovenskem raketnem inženirju in začetniku astronavtike Hermanu Potočniku Noordungu, ki je leta 1925 izdal revolucionarno knjigo Problem vožnje po vesolju in z njo postal prvi vesoljski arhitekt v breztežnostnem prostoru.
V muzeju lahko spoznavamo lepote planetov Osončja, se srečamo z Zemljinim naravnim satelitom – Luno in pogledamo, kako je živeti na Mednarodni vesoljski postaji.
S posebnim simulatorjem pa lahko poletimo v vesolje in si ogledamo naš planet od zgoraj.
Center vesoljskih tehnologij v občini Vitanje je že navzven nekaj posebnega. Stavba je videti kot vesoljska postaja, v svoji notranjosti pa skriva številne zanimivosti iz vesolja.
Ta muzej vesolja je poimenovan po slovenskem raketnem inženirju in začetniku astronavtike Hermanu Potočniku Noordungu, ki je leta 1925 izdal revolucionarno knjigo Problem vožnje po vesolju in z njo postal prvi vesoljski arhitekt v breztežnostnem prostoru.
V muzeju lahko spoznavamo lepote planetov Osončja, se srečamo z Zemljinim naravnim satelitom – Luno in pogledamo, kako je živeti na Mednarodni vesoljski postaji.
S posebnim simulatorjem pa lahko poletimo v vesolje in si ogledamo naš planet od zgoraj.
Kako imenujemo vedo, ki se ukvarja s poleti v vesolje?
Astrofizika.
Astronavtika.
Astronomija.
Astrologija.
<< Stran 8
Stran 9
Št. strani: 13
KOBARIŠKI MUZEJ
Zgodovinski muzej v Kobaridu predstavlja 1. svetovno vojno, še posebej dogajanje na soški fronti.
Soška fronta je bila 90 kilometrov dolgo bojišče, ki je potekalo ob reki Soči od Rombona do Jadrana, na katerem so se bojevali Italijani proti vojakom Avstro-Ogrske in Nemčije.
Veljala je za najbolj razgibano bojišče v 1. svetovni vojni, saj so se vojaki morali boriti tudi na zahtevnem visokogorskem območju.
V devetindvajsetih mesecih bojevanja, od maja 1915 do oktobra 1917, je bilo na soški fronti dvanajst velikih spopadov.
Zgodovinski muzej v Kobaridu predstavlja 1. svetovno vojno, še posebej dogajanje na soški fronti.
Soška fronta je bila 90 kilometrov dolgo bojišče, ki je potekalo ob reki Soči od Rombona do Jadrana, na katerem so se bojevali Italijani proti vojakom Avstro-Ogrske in Nemčije.
Veljala je za najbolj razgibano bojišče v 1. svetovni vojni, saj so se vojaki morali boriti tudi na zahtevnem visokogorskem območju.
V devetindvajsetih mesecih bojevanja, od maja 1915 do oktobra 1917, je bilo na soški fronti dvanajst velikih spopadov.
<< Stran 9
Stran 10
Št. strani: 13
Kobariški muzej natančneje predstavlja tudi 12. soško bitko, s katero so se jeseni leta 1917 končali boji ob reki Soči.
Bitka se je začela v Bovški kotlini s skupnim napadom avstro-ogrske in nemške vojske. Italijansko obrambo so presenetili s topniškim in plinskim obstreljevanjem.
Italijanski vojaki so se bili prisiljeni umakniti in zbežati vse do reke Piave, Italija pa je morala zaradi poraza začasno tudi izstopiti iz vojne.
Bitka velja za enega največjih vojaških gorskih spopadov vseh časov, nad njenim uspehom pa so bili presenečeni celo Avstrijci in Nemci, ki so napad načrtovali.
Bitka se je začela v Bovški kotlini s skupnim napadom avstro-ogrske in nemške vojske. Italijansko obrambo so presenetili s topniškim in plinskim obstreljevanjem.
Italijanski vojaki so se bili prisiljeni umakniti in zbežati vse do reke Piave, Italija pa je morala zaradi poraza začasno tudi izstopiti iz vojne.
Bitka velja za enega največjih vojaških gorskih spopadov vseh časov, nad njenim uspehom pa so bili presenečeni celo Avstrijci in Nemci, ki so napad načrtovali.
Pod katerim imenom še poznamo 12. soško bitko?
Ofenziva pri Kobaridu.
Zmaga pri Kobaridu.
Pokol pri Kobaridu.
Čudež pri Kobaridu.
<< Stran 10
Stran 11
Št. strani: 13
SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ
V Mojstrani stoji Slovenski planinski muzej, v katerem se lahko podamo na virtualni sprehod po slovenskih vrhovih, medtem pa spoznavamo čudovito naravo, najuspešnejše slovenske gornike in alpiniste, gorske reševalce, planinske koče, gorske rastline in živali … Dobimo pa tudi napotke za varno hojo v gore, ki vedno pridejo prav. Ko pa se v nepredvidljivem gorskem svetu razbesni nevihta, lahko pobegnemo v čisto pravi bivak.
Kakšna pustolovščina te čaka v Slovenskem planinskem muzeju, si oglej v VIDEU , nato pa odgovori na vprašanje.
V Mojstrani stoji Slovenski planinski muzej, v katerem se lahko podamo na virtualni sprehod po slovenskih vrhovih, medtem pa spoznavamo čudovito naravo, najuspešnejše slovenske gornike in alpiniste, gorske reševalce, planinske koče, gorske rastline in živali … Dobimo pa tudi napotke za varno hojo v gore, ki vedno pridejo prav. Ko pa se v nepredvidljivem gorskem svetu razbesni nevihta, lahko pobegnemo v čisto pravi bivak.
Kakšna pustolovščina te čaka v Slovenskem planinskem muzeju, si oglej v VIDEU , nato pa odgovori na vprašanje.
Kako imenujemo plezališče v strmejši steni, ki je varovano z jeklenicami? Eno izmed njih si videl tudi v VIDEU o Slovenskem planinskem muzeju.
Zelo zahtevna planinska pot.
Ferata.
Plezalna stena.
Balvanska stena.
<< Stran 11
Stran 12
Št. strani: 13
CUKRARNA
Med novejšimi razstavnimi prostori pri nas je Galerija Cukrarna, ki je zaživela leta 2021.
Poslopje Cukrarne v središču Ljubljane je bilo nekoč mogočna tovarna sladkorja. Tovarno je leta 1858 uničil požar, proizvodnje pa v naslednjih letih niso več obnovili.
Kasneje je postala bivališče za najrevnejše Ljubljančane, tudi umetnike. Med najbolj znanimi prebivalci in obiskovalci Cukrarne so bili slovenski pesniki in pisatelji Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Župančič.
Dotrajano stavbo so v zadnjih letih prenovili in nastala je Galerija Cukrarna, ki je največji razstavni prostor v Ljubljani. V njej najdemo različne razstave sodobne likovne in vizualne umetnosti.
Med novejšimi razstavnimi prostori pri nas je Galerija Cukrarna, ki je zaživela leta 2021.
Poslopje Cukrarne v središču Ljubljane je bilo nekoč mogočna tovarna sladkorja. Tovarno je leta 1858 uničil požar, proizvodnje pa v naslednjih letih niso več obnovili.
Kasneje je postala bivališče za najrevnejše Ljubljančane, tudi umetnike. Med najbolj znanimi prebivalci in obiskovalci Cukrarne so bili slovenski pesniki in pisatelji Dragotin Kette, Josip Murn, Ivan Cankar in Oton Župančič.
Dotrajano stavbo so v zadnjih letih prenovili in nastala je Galerija Cukrarna, ki je največji razstavni prostor v Ljubljani. V njej najdemo različne razstave sodobne likovne in vizualne umetnosti.
Kaj je posebnost stavbe Cukrarna?
Notranji atrij.
Lesena vhodna vrata.
Fasada s 360 okni.
Visok dimnik.
<< Stran 12
Stran 13
Št. strani: 13
Zaupaj nam svoje podatke in se poteguj za knjižno nagrado. Žrebanje nagrajencev za junijsko učno pot bo 7. JULIJA 2022, imena nagrajencev bodo objavljena na naši spletni strani - novice za mulce.
Sledi nam tudi na facebooku.
Ime: * | |
Priimek: * | |
E-mail: * | |
Osnovna šola: | |
Razred: | |
* obvezen podatek