Avto
Stran 1
Avto
(e-učna pot)
SEPTEMBER 2026
Veš, kdo je izdelal prvi avto in kdaj? Mi tudi ne – natančno! Avtomobil, kot ga poznamo danes, se ni kar pojavil, ampak je rezultat cele vrste inženirskih iznajdb in dopolnitev, ki so se nabirale skoraj dve stoletji. Od lesenega kolesa do formule 1, od parnega stroja do vodikovega motorja – pridi z nami na vožnjo skozi zgodovino štirih koles.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 25–30 min
Učni cilj: Spoznavanje razvoja tehnike in prometa, razumevanje osnov trajnostne mobilnosti in podnebnih sprememb, povezovanje zgodovine s sodobnostjo, krepitev medpredmetnih povezav, razvijanje jezikovnih spretnosti (angleščina, nemščina).
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Matevž Šlabnik (Tehniški muzej Slovenije), Irena Duša Draž
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: B. Zupančič, T. Jeseničnik, D. Arrigler, R. Krivec/Tehniški muzej Slovenije, Shutterstock, Mercedes-Benz archive, Wikimedia
Temo je podprl Tehniški muzej Slovenije.Temo je podprl Tehniški muzej Slovenije.
<< Nazaj
Stran 2
Najstarejše kolo na svetu, staro kar 5200 let, so našli prav pri nas – na Ljubljanskem barju. Starejši veselošolci ga že poznate – osveži si spomin.
Kolo, ki je vse začelo
Preden so zabrneli prvi motorji, so ljudje stoletja uporabljali vprežna vozila – vozove, ki jih je vlekla živalska sila. Vse skupaj se je začelo z izjemno iznajdbo: kolesom z osjo.
Zgodba kolesa in Ljubljanskega barja je zanimiva sama po sebi, če te zanima, si le vzemi čas in jo poglej.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tako starimi najdbami, so arheologi. Te zanima ta poklic?
𝒫𝓊𝓈𝓉𝒾𝓂𝑜 𝓏𝒹𝒶𝒿 𝓅𝓇𝒶𝓈𝓉𝒶𝓇𝒶 𝓀𝑜𝓁𝑒𝓈𝒶 𝓅𝓇𝒾 𝓂𝒾𝓇𝓊 𝒾𝓃 𝑜𝒹𝓅𝑜𝓉𝓊𝒿𝓂𝑜 𝓃𝒶𝓅𝓇𝑒𝒿 𝓅𝓇𝓋𝒾𝓂 𝒶𝓋𝓉𝑜𝓂𝑜𝒷𝒾𝓁𝑜𝓂 𝓃𝒶𝓅𝓇𝑜𝓉𝒾.
Primat vprežnih vozil kot glavnega prevoznega sredstva se je začel majati šele z industrijsko revolucijo, na prelomu v 19. stoletje, ko so ljudje začeli razmišljati, kako bi vozilo poganjalo nekaj drugega kot konj ali vol.
Preden so zabrneli prvi motorji, so ljudje stoletja uporabljali vprežna vozila – vozove, ki jih je vlekla živalska sila. Vse skupaj se je začelo z izjemno iznajdbo: kolesom z osjo.
Zgodba kolesa in Ljubljanskega barja je zanimiva sama po sebi, če te zanima, si le vzemi čas in jo poglej.
Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tako starimi najdbami, so arheologi. Te zanima ta poklic?
𝒫𝓊𝓈𝓉𝒾𝓂𝑜 𝓏𝒹𝒶𝒿 𝓅𝓇𝒶𝓈𝓉𝒶𝓇𝒶 𝓀𝑜𝓁𝑒𝓈𝒶 𝓅𝓇𝒾 𝓂𝒾𝓇𝓊 𝒾𝓃 𝑜𝒹𝓅𝑜𝓉𝓊𝒿𝓂𝑜 𝓃𝒶𝓅𝓇𝑒𝒿 𝓅𝓇𝓋𝒾𝓂 𝒶𝓋𝓉𝑜𝓂𝑜𝒷𝒾𝓁𝑜𝓂 𝓃𝒶𝓅𝓇𝑜𝓉𝒾.
Primat vprežnih vozil kot glavnega prevoznega sredstva se je začel majati šele z industrijsko revolucijo, na prelomu v 19. stoletje, ko so ljudje začeli razmišljati, kako bi vozilo poganjalo nekaj drugega kot konj ali vol.
Kje so našli najstarejše kolo na svetu, staro kar 5200 let?
V Rimu.
Na Ljubljanskem barju.
V Kamniški Bistrici.
<< Nazaj
Stran 3
Modelčki avtomobilov so se v Evropi pojavili približno takrat kot pravi avtomobili. Tale Jaguar XK120 iz leta 1955 in starejši so danes zelo dragoceni.
Vrum vrum: avtomobilčki za punčke in fantke?
Danes so avtomobili raznoraznih velikosti, hitrosti, oblin in brzin – prave igrače za odrasle. Ljubezen do »avtkov« se navadno začne že v zgodnjem otroštvu, tako z avti na pedale ali baterije kot z modelčki, ki jih male ročice vozijo po serpentinah domačega kavča.
Modelčki avtomobilov so vedno odslikavali najnovejšo modo na cestah in v garažah. Kako zelo se je avto spremenil od začetkov do danes, si poglej v posnetku.
*Nekatere povezave vodijo na vsebine z angleškimi napisi. Pri razumevanju si pomagajte med sabo in pilite znanje angleščine, ali pa za pomoč prosite mentorja/ico.
V družbi se je uveljavil stereotip, da so avtomobilčki bolj za fantke, punčke pa bolj za ––no, ja – punčke. Kaj pa misliš ti – drži to še danes?
Danes so avtomobili raznoraznih velikosti, hitrosti, oblin in brzin – prave igrače za odrasle. Ljubezen do »avtkov« se navadno začne že v zgodnjem otroštvu, tako z avti na pedale ali baterije kot z modelčki, ki jih male ročice vozijo po serpentinah domačega kavča.
Modelčki avtomobilov so vedno odslikavali najnovejšo modo na cestah in v garažah. Kako zelo se je avto spremenil od začetkov do danes, si poglej v posnetku.
*Nekatere povezave vodijo na vsebine z angleškimi napisi. Pri razumevanju si pomagajte med sabo in pilite znanje angleščine, ali pa za pomoč prosite mentorja/ico.
V družbi se je uveljavil stereotip, da so avtomobilčki bolj za fantke, punčke pa bolj za ––no, ja – punčke. Kaj pa misliš ti – drži to še danes?
Kaj pravi stereotip, ki so ga omenili v besedilu?
Da imajo vsi otroci enako radi avtomobilčke
Da so avtomobilčki bolj za punčke.
Da so avtomobilčki bolj za fantke.
<< Nazaj
Stran 4
Prvi »voz brez konja« je bil namenjen prevažanju – topov.
Cugnotov parni voz (izvirno francosko Fardier à vapeur) velja za prvo delujoče samohodno mehansko vozilo oziroma prvi avtomobil na svetu. Leta 1769 ga je zasnoval francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot z namenom, da bi francoski vojski olajšal transport težkih topniških kosov brez pomoči konjske vprege.
Cugnotov parni voz (izvirno francosko Fardier à vapeur) velja za prvo delujoče samohodno mehansko vozilo oziroma prvi avtomobil na svetu. Leta 1769 ga je zasnoval francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot z namenom, da bi francoski vojski olajšal transport težkih topniških kosov brez pomoči konjske vprege.
Voz brez konja
Vrniva se na začetek.
Prvi, ki je uspešno udejanjil idejo o vozu brez konja, je bil francoski častnik Nicolas-Joseph Cugnot. Okrog leta 1769 je predstavil težak trikolesni cestni voz za prevoz topov, ki je imel na sprednjem delu nameščen parni stroj z velikim parnim kotlom.
Cugnotov voz je vozil s hitrostjo hoje, potreboval pa je postanek vsakih 15 minut, da je parni kotel spet nabral dovolj pare. Velja za enega prvih zabeleženih »prometnih nesreč« na svetu – med preizkušanjem naj bi trčil v zid.
Puhajoči peklenšček
Na drugi strani Rokavskega preliva se je med pionirje avtonomne vožnje po cesti vpisal rudarski inženir Richard Trevithick, ki je leta 1801 predstavil »puhajočega peklenščka« (angleško Puffing Devil) – cestno parno lokomotivo.
Slovenski doprinos
Med zgodnje inovatorje na področju mobilnosti se uvršča tudi na Slovenskem delujoči inženir Josef Ressel, sicer bolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka. V tridesetih letih 19. stoletja je zasnoval avtonomni motorni voz z voznikom in kurjačem, ki je dosegal hitrost slabe 4 km/h.
Vrniva se na začetek.
Prvi, ki je uspešno udejanjil idejo o vozu brez konja, je bil francoski častnik Nicolas-Joseph Cugnot. Okrog leta 1769 je predstavil težak trikolesni cestni voz za prevoz topov, ki je imel na sprednjem delu nameščen parni stroj z velikim parnim kotlom.
Cugnotov voz je vozil s hitrostjo hoje, potreboval pa je postanek vsakih 15 minut, da je parni kotel spet nabral dovolj pare. Velja za enega prvih zabeleženih »prometnih nesreč« na svetu – med preizkušanjem naj bi trčil v zid.
Puhajoči peklenšček
Na drugi strani Rokavskega preliva se je med pionirje avtonomne vožnje po cesti vpisal rudarski inženir Richard Trevithick, ki je leta 1801 predstavil »puhajočega peklenščka« (angleško Puffing Devil) – cestno parno lokomotivo.
Slovenski doprinos
Med zgodnje inovatorje na področju mobilnosti se uvršča tudi na Slovenskem delujoči inženir Josef Ressel, sicer bolj znan kot izumitelj ladijskega vijaka. V tridesetih letih 19. stoletja je zasnoval avtonomni motorni voz z voznikom in kurjačem, ki je dosegal hitrost slabe 4 km/h.
Poveži izumitelja z njegovim izumom.
Nicolas-Joseph Cugnot.
Richard Trevithick.
Josef Ressel.
Parni voz.
Puhajoči peklenšček.
Ladijski vijak.
<< Nazaj
Stran 5
Okorni parni stroji so v začetku 20. stoletja ostali rezervirani predvsem za železnico, električni pogoni pa so se najbolje obnesli tam, kjer je bilo najlažje dovajati energijo – na primer pri tramvaju.
Para ali elektrika?
Prva avtonomna vozila sta poganjali para ali elektrika, ki je v 19. stoletju postala izjemno priljubljena. A resnično uveljavitev avtomobila kot najpomembnejšega osebnega prevoznega sredstva v 20. stoletju je omogočil še en izum – bencinski oz. dizelski motor z notranjim zgorevanjem.
𝒫𝓇𝓋𝒶 𝒶𝓋𝓉𝑜𝓃𝑜𝓂𝓃𝒶 𝓋𝑜𝓏𝒾𝓁𝒶 𝓈𝓅𝓁𝑜𝒽 𝓃𝒾𝓈𝑜 𝓋𝑜𝓏𝒾𝓁𝒶 𝓃𝒶 𝒷𝑒𝓃𝒸𝒾𝓃, 𝒶𝓂𝓅𝒶𝓀 𝓃𝒶 𝓅𝒶𝓇𝑜 𝒶𝓁𝒾 𝑒𝓁𝑒𝓀𝓉𝓇𝒾𝓀𝑜.
Prva avtonomna vozila sta poganjali para ali elektrika, ki je v 19. stoletju postala izjemno priljubljena. A resnično uveljavitev avtomobila kot najpomembnejšega osebnega prevoznega sredstva v 20. stoletju je omogočil še en izum – bencinski oz. dizelski motor z notranjim zgorevanjem.
𝒫𝓇𝓋𝒶 𝒶𝓋𝓉𝑜𝓃𝑜𝓂𝓃𝒶 𝓋𝑜𝓏𝒾𝓁𝒶 𝓈𝓅𝓁𝑜𝒽 𝓃𝒾𝓈𝑜 𝓋𝑜𝓏𝒾𝓁𝒶 𝓃𝒶 𝒷𝑒𝓃𝒸𝒾𝓃, 𝒶𝓂𝓅𝒶𝓀 𝓃𝒶 𝓅𝒶𝓇𝑜 𝒶𝓁𝒾 𝑒𝓁𝑒𝓀𝓉𝓇𝒾𝓀𝑜.
Katero pogonsko gorivo NI poganjalo prvih avtomobilov?
Vodna para.
Dizel.
Elektrika.
<< Nazaj
Stran 6
Zdaj veš, da je bil prehod od kočije do avtomobila postopen. A ljudje imamo radi jasne začetke, zato je bilo v tem razvoju treba nekje potegniti črto. Večina se danes strinja, da je izumitelj prvega čisto pravega avtomobila je bil tale črno-beli gospod, Carl Benz.
Carl Benz
Doba sodobnega avtomobilizma se je uradno začela leta 1886, ko je nemški konstruktor Carl Benz patentiral svoje trikolesno vozilo, ki ga je poganjal relativno majhen motor z notranjim zgorevanjem – sestavil ga je že leto prej, 1885.
Eden izmed prvih Benzovih modelov, poimenovan Velo Comfortable (udobno kolo), je bil obenem najverjetneje tudi prvi avtomobil, ki je zapeljal na območje današnje Slovenije. Okrog 300-kilogramski avtomobil, ki je dosegal hitrost do okrog 20 km/h, je z Dunaja v Ljubljano leta 1898 pripeljal baron Anton Codelli, nato pa je pot nadaljeval vse do Nice v Franciji.
.jpg)
ℑ𝔷𝔡𝔢𝔩𝔬𝔳𝔞𝔩𝔢𝔠: 𝔎𝔞𝔯𝔩 𝔅𝔢𝔫𝔷
𝔙𝔯𝔰𝔱𝔞: 𝔩𝔞𝔥𝔢𝔨 š𝔱𝔦𝔯𝔦𝔨𝔬𝔩𝔢𝔰𝔫𝔦𝔨, 𝔨𝔦 𝔧𝔢 𝔰𝔭𝔬𝔪𝔦𝔫𝔧𝔞𝔩 𝔫𝔞 𝔨𝔬č𝔦𝔧𝔬.
𝔗𝔢ž𝔞: 𝔬𝔨𝔬𝔩𝔦 360 𝔨𝔦𝔩𝔬𝔤𝔯𝔞𝔪𝔬𝔳.
𝔐𝔬𝔱𝔬𝔯: 𝔟𝔢𝔫𝔠𝔦𝔫𝔰𝔨𝔦 𝔪𝔬𝔱𝔬𝔯 𝔰 𝔪𝔬č𝔧𝔬 𝔭𝔯𝔦𝔟𝔩𝔦ž𝔫𝔬 2,75 𝔨𝔬𝔫𝔧𝔰𝔨𝔢 𝔪𝔬č𝔦 (𝔎𝔐).
Doba sodobnega avtomobilizma se je uradno začela leta 1886, ko je nemški konstruktor Carl Benz patentiral svoje trikolesno vozilo, ki ga je poganjal relativno majhen motor z notranjim zgorevanjem – sestavil ga je že leto prej, 1885.
Eden izmed prvih Benzovih modelov, poimenovan Velo Comfortable (udobno kolo), je bil obenem najverjetneje tudi prvi avtomobil, ki je zapeljal na območje današnje Slovenije. Okrog 300-kilogramski avtomobil, ki je dosegal hitrost do okrog 20 km/h, je z Dunaja v Ljubljano leta 1898 pripeljal baron Anton Codelli, nato pa je pot nadaljeval vse do Nice v Franciji.
ℑ𝔷𝔡𝔢𝔩𝔬𝔳𝔞𝔩𝔢𝔠: 𝔎𝔞𝔯𝔩 𝔅𝔢𝔫𝔷
𝔙𝔯𝔰𝔱𝔞: 𝔩𝔞𝔥𝔢𝔨 š𝔱𝔦𝔯𝔦𝔨𝔬𝔩𝔢𝔰𝔫𝔦𝔨, 𝔨𝔦 𝔧𝔢 𝔰𝔭𝔬𝔪𝔦𝔫𝔧𝔞𝔩 𝔫𝔞 𝔨𝔬č𝔦𝔧𝔬.
𝔗𝔢ž𝔞: 𝔬𝔨𝔬𝔩𝔦 360 𝔨𝔦𝔩𝔬𝔤𝔯𝔞𝔪𝔬𝔳.
𝔐𝔬𝔱𝔬𝔯: 𝔟𝔢𝔫𝔠𝔦𝔫𝔰𝔨𝔦 𝔪𝔬𝔱𝔬𝔯 𝔰 𝔪𝔬č𝔧𝔬 𝔭𝔯𝔦𝔟𝔩𝔦ž𝔫𝔬 2,75 𝔨𝔬𝔫𝔧𝔰𝔨𝔢 𝔪𝔬č𝔦 (𝔎𝔐).
V katerem stoletju je Anton Codelli v Slovenijo pripeljal prvi avto?
v 19. stoletju.
V 18. stoletju.
<< Nazaj
Stran 7
Avtomobili so v začetku 20. stoletja dočakali tudi množično industrijsko proizvodnjo. Pomembno vlogo je pri tem odigral ameriški tovarnar Henry Ford, ki je za izdelavo znamenitega Forda model T prvič uporabil tekoči trak.
Rojstvo tekočega traku
Neodvisno od Benza sta Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach v istem času razvila prvi motocikel in prvo štirikolesno motorizirano kočijo. Priročni motorji z notranjim zgorevanjem so omogočali izdelavo manjših in okretnejših osebnih vozil, ki so kmalu postala primerna za običajne ljudi.
Zrasle so prve avtomobilske »tovarne« – najprej v Nemčiji, kmalu pa tudi v Franciji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Izdelava avtomobilov je bila zahtevna, dolgotrajna in zelo draga.
Henry Ford
Pravo revolucijo je leta 1913 naredil Henry Ford, ki je v svoji tovarni avtomobilov postavil premikajoč trak, po katerem je vsak avto potoval mimo delavcev. Namesto da bi ena skupina sestavljala cel avto od začetka do konca, je vsak delavec ponavljal samo en preprost korak – recimo privijal eno matico. Tako so avtomobile izdelali veliko hitreje in ceneje, zato si jih je lahko privoščilo vedno več ljudi. Tekoči trak se je kmalu razširil v tovarne po vsem svetu in se uporablja še danes.
Revoz
V Sloveniji imamo eno samo tovarno, ki izdeluje avtomobile. Stoji v Novem mestu.
Neodvisno od Benza sta Gottlieb Daimler in Wilhelm Maybach v istem času razvila prvi motocikel in prvo štirikolesno motorizirano kočijo. Priročni motorji z notranjim zgorevanjem so omogočali izdelavo manjših in okretnejših osebnih vozil, ki so kmalu postala primerna za običajne ljudi.
Zrasle so prve avtomobilske »tovarne« – najprej v Nemčiji, kmalu pa tudi v Franciji, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Izdelava avtomobilov je bila zahtevna, dolgotrajna in zelo draga.
Henry Ford
Pravo revolucijo je leta 1913 naredil Henry Ford, ki je v svoji tovarni avtomobilov postavil premikajoč trak, po katerem je vsak avto potoval mimo delavcev. Namesto da bi ena skupina sestavljala cel avto od začetka do konca, je vsak delavec ponavljal samo en preprost korak – recimo privijal eno matico. Tako so avtomobile izdelali veliko hitreje in ceneje, zato si jih je lahko privoščilo vedno več ljudi. Tekoči trak se je kmalu razširil v tovarne po vsem svetu in se uporablja še danes.
Revoz
V Sloveniji imamo eno samo tovarno, ki izdeluje avtomobile. Stoji v Novem mestu.
Kaj je Henry Ford prvič uporabil za izdelavo Forda model T?
Tekoči trak.
3D tiskalnik.
Robotsko roko.
<< Nazaj
Stran 8
// Znameniti fičko je sodil v razred cenejših, široko dostopnih avtomobilov. Čeprav je šlo prvotno za vozilo italijanskega proizvajalca Fiat, so ga po licenci izdelovali tudi v Crveni zastavi v srbskem Kragujevcu. Avto, v katerega bi se danes težko stlačil malo večji voznik, je nekoč prevažal cele družine (plus prtljago) na morje. //
Muzejski eksponati
Resnično dragoceni stari avtomobili so doma v muzeju, »navadne« starine pa lahko vidiš tudi na cesti. Reče se jim starodobniki, vozijo (in loščijo) pa jih ljubitelji starodobnikov. Prednost starih avtomobilov je, da so zelo lepi, slabost pa, da morajo večkrat k mehaniku. Spoznaj še ta poklic!
Stari avtomobili so dragocena dediščina iz preteklosti. Zanje skrbijo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
Nekaj jih predstavljamo tudi v Veseli šoli:
Limuzina Rolls-Royce Silver Wraith
»Srebrni duh«, če prevedemo, s snemljivo streho je eden izmed najprestižnejših avtomobilov v zbirki muzeja v Bistri. Leta 1954 ga je slovensko republiško vodstvo kot darilo izročilo tedanjemu jugoslovanskemu voditelju Josipu Brozu–Titu.
Spaček – izdelan v Sloveniji!
Eden najbolj ikoničnih avtomobilov iz obdobja po drugi svetovni vojni, uradno Citroën 2 CV, si je zaradi nenavadne oblike prislužil vzdevek spaček. Sprva so ga sestavljali v koprskem Tomosu, sicer bolj znanem po svojih mopedih.
Ford model T – prvi avtomobil s tekočega traku
Prvi industrijsko izdelani osebni avtomobil se je iz tovarne Henryja Forda odpeljal leta 1908. Do leta 1927 je bilo izdelanih okrog 15 milijonov primerkov, kar je »pločevinasto Lizzie«, kot so mu rekli, naredilo za enega najbolj množično proizvajanih avtomobilov v zgodovini. Dolgo je bil na voljo zgolj v črni barvi, kar je proces izdelave še poenostavilo in končni izdelek še pocenilo. Ford T iz muzejske zbirke v Bistri je iz leta 1923.
Resnično dragoceni stari avtomobili so doma v muzeju, »navadne« starine pa lahko vidiš tudi na cesti. Reče se jim starodobniki, vozijo (in loščijo) pa jih ljubitelji starodobnikov. Prednost starih avtomobilov je, da so zelo lepi, slabost pa, da morajo večkrat k mehaniku. Spoznaj še ta poklic!
Stari avtomobili so dragocena dediščina iz preteklosti. Zanje skrbijo v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.
Nekaj jih predstavljamo tudi v Veseli šoli:
Limuzina Rolls-Royce Silver Wraith
»Srebrni duh«, če prevedemo, s snemljivo streho je eden izmed najprestižnejših avtomobilov v zbirki muzeja v Bistri. Leta 1954 ga je slovensko republiško vodstvo kot darilo izročilo tedanjemu jugoslovanskemu voditelju Josipu Brozu–Titu.
Spaček – izdelan v Sloveniji!
Eden najbolj ikoničnih avtomobilov iz obdobja po drugi svetovni vojni, uradno Citroën 2 CV, si je zaradi nenavadne oblike prislužil vzdevek spaček. Sprva so ga sestavljali v koprskem Tomosu, sicer bolj znanem po svojih mopedih.
Ford model T – prvi avtomobil s tekočega traku
Prvi industrijsko izdelani osebni avtomobil se je iz tovarne Henryja Forda odpeljal leta 1908. Do leta 1927 je bilo izdelanih okrog 15 milijonov primerkov, kar je »pločevinasto Lizzie«, kot so mu rekli, naredilo za enega najbolj množično proizvajanih avtomobilov v zgodovini. Dolgo je bil na voljo zgolj v črni barvi, kar je proces izdelave še poenostavilo in končni izdelek še pocenilo. Ford T iz muzejske zbirke v Bistri je iz leta 1923.
Obišči spletno stran Tehniškega muzeja Slovenije in ugotovi, katerega od naštetih avtov še imajo.
Tamara
Maria
Diana
Francka
<< Nazaj
Stran 9
Danes je v Sloveniji registriranih skoraj 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Zaradi množične uporabe, ki negativno vpliva na okolje – cestni promet v EU predstavlja približno petino vseh izpustov ogljikovega dioksida – je avtomobil postal tudi simbol neustreznega odnosa človeka do narave.
Avto osvoji svet
Predvsem po prvi svetovni vojni so motorji postajali vedno zmogljivejši, ceste so postajale prilagojene avtomobilom, širilo se je omrežje bencinskih servisov. Industrijska proizvodnja je avtomobile pocenila in naredila dostopne tako rekoč vsakomur.
Oblike avtomobilov so zelo različne, pri njih je predvsem pomembno, da sledijo zakonom aerodinamike. Izbira je široka:
Športni terenec – visok in prostoren avto, ki spominja na terenca, a se v resnici največkrat vozi po mestnih cestah
Limuzina – klasičen nižji avto s štirimi vrati in ločenim prtljažnikom,
Kombilimuzina – majhen, praktičen avto z vrati na zadnji strani, ki se odpirajo navzgor,
Kombi – prostoren avto za večje družine,
Poltovornjak – vozilo z odprtim tovornim delom zadaj, priljubljeno predvsem v ZDA in Afriki.
Zanimivo je, da si okusi po svetu precej razlikujejo – Evropejci imajo še vedno radi kombilimuzine, Američani poltovornjake, v Aziji pa prevladujejo manjši avtomobili.
Predvsem po prvi svetovni vojni so motorji postajali vedno zmogljivejši, ceste so postajale prilagojene avtomobilom, širilo se je omrežje bencinskih servisov. Industrijska proizvodnja je avtomobile pocenila in naredila dostopne tako rekoč vsakomur.
Oblike avtomobilov so zelo različne, pri njih je predvsem pomembno, da sledijo zakonom aerodinamike. Izbira je široka:
Športni terenec – visok in prostoren avto, ki spominja na terenca, a se v resnici največkrat vozi po mestnih cestah
Limuzina – klasičen nižji avto s štirimi vrati in ločenim prtljažnikom,
Kombilimuzina – majhen, praktičen avto z vrati na zadnji strani, ki se odpirajo navzgor,
Kombi – prostoren avto za večje družine,
Poltovornjak – vozilo z odprtim tovornim delom zadaj, priljubljeno predvsem v ZDA in Afriki.
Zanimivo je, da si okusi po svetu precej razlikujejo – Evropejci imajo še vedno radi kombilimuzine, Američani poltovornjake, v Aziji pa prevladujejo manjši avtomobili.
Katera oblika pa je najbolj všeč tebi? (Namig: to vprašanje nima nepravilnih odgovorov.)
Poltovornjak.
Kombilimuzina.
Avtodom.
Športni terenec.
<< Nazaj
Stran 10
Ogljik nenehno kroži med zrakom, rastlinami, živalmi, tlemi in oceani – zato temu pravimo kroženje ogljika.
Rastline s pomočjo sončne svetlobe vsrkajo ogljikov dioksid (CO₂) iz zraka in ga s fotosintezo spremenijo v hrano, s katero rastejo. Ko žival poje rastlino ali ko rastlina in žival umreta ter strohnita, se ogljik znova sprosti v zrak ali tla. Del ogljika se shrani tudi globoko pod zemljo (na primer v premogu in nafti), del pa oceani vpijejo iz zraka.
Ta krog se ponavlja že milijone let, a ker ljudje zdaj sežigamo veliko goriv iz podzemlja, v zrak spuščamo več ogljika, kot ga narava uspe hitro absorbirati nazaj.
Rastline s pomočjo sončne svetlobe vsrkajo ogljikov dioksid (CO₂) iz zraka in ga s fotosintezo spremenijo v hrano, s katero rastejo. Ko žival poje rastlino ali ko rastlina in žival umreta ter strohnita, se ogljik znova sprosti v zrak ali tla. Del ogljika se shrani tudi globoko pod zemljo (na primer v premogu in nafti), del pa oceani vpijejo iz zraka.
Ta krog se ponavlja že milijone let, a ker ljudje zdaj sežigamo veliko goriv iz podzemlja, v zrak spuščamo več ogljika, kot ga narava uspe hitro absorbirati nazaj.
1,7 milijarde
Če bi prešteli čisto vsa motorna vozila na Zemlji – avtomobile, tovornjake, avtobuse in motorje – bi jih našteli skoraj 1,7 milijarde. To je eno motorno vozilo na približno vsakega petega prebivalca planeta Zemlja.
A če malo opazuješ promet, ti bo hitro jasno, da v večini avtov sedi le voznik, v nekaterih je morda še potnik. Avtomobilov, ki bi hkrati prevažali pet ljudi, je res malo. Kako to?
Avtomobili niso enakomerno razporejeni po svetu.
V Afriki je na tisoč ljudi le okrog 38 vozil – torej v povprečju vsak posameznik tam vidi veliko manj avtomobilov kot na primer prebivalec ZDA ali Nemčije, kjer ima avto skoraj vsak drugi človek.
Od največ do najmanj avtov na prebivalca imajo:
𝔖𝔢𝔳𝔢𝔯𝔫𝔞 𝔄𝔪𝔢𝔯𝔦𝔨𝔞
𝔒𝔠𝔢𝔞𝔫𝔦𝔧𝔞
𝔈𝔳𝔯𝔬𝔭𝔞
𝔄𝔷𝔦𝔧𝔞
𝔍𝔲ž𝔫𝔞 𝔄𝔪𝔢𝔯𝔦𝔨𝔞
𝔄𝔣𝔯𝔦𝔨𝔞
Če bi prešteli čisto vsa motorna vozila na Zemlji – avtomobile, tovornjake, avtobuse in motorje – bi jih našteli skoraj 1,7 milijarde. To je eno motorno vozilo na približno vsakega petega prebivalca planeta Zemlja.
A če malo opazuješ promet, ti bo hitro jasno, da v večini avtov sedi le voznik, v nekaterih je morda še potnik. Avtomobilov, ki bi hkrati prevažali pet ljudi, je res malo. Kako to?
Avtomobili niso enakomerno razporejeni po svetu.
V Afriki je na tisoč ljudi le okrog 38 vozil – torej v povprečju vsak posameznik tam vidi veliko manj avtomobilov kot na primer prebivalec ZDA ali Nemčije, kjer ima avto skoraj vsak drugi človek.
Od največ do najmanj avtov na prebivalca imajo:
𝔖𝔢𝔳𝔢𝔯𝔫𝔞 𝔄𝔪𝔢𝔯𝔦𝔨𝔞
𝔒𝔠𝔢𝔞𝔫𝔦𝔧𝔞
𝔈𝔳𝔯𝔬𝔭𝔞
𝔄𝔷𝔦𝔧𝔞
𝔍𝔲ž𝔫𝔞 𝔄𝔪𝔢𝔯𝔦𝔨𝔞
𝔄𝔣𝔯𝔦𝔨𝔞
Kako dobro poznaš naš planet? Izberi državo, v kateri se z enim avtom vozi VEČ ljudi.
Maroko.
Nemčija
<< Nazaj
Stran 11
V Evropi vedno več ljudi vozi električne avtomobile, ki namesto bencina ali dizla uporabljajo elektriko. Kljub temu promet ostaja eden največjih virov ogljikovih izpustov tudi v Evropi, zato mnoge države spodbujajo kolesarjenje, hojo in vlake kot čistejše načine potovanja.
Kaj imajo avtomobili s kroženjem ogljika?
Avtomobili delujejo tako, da se v motorju kuri gorivo (bencin ali dizel), to gorivo pa je narejeno iz nafte, ki so jo rastline in majhna živa bitja pred milijoni let ujele globoko pod zemljo. Ko avto to davno shranjeno gorivo porablja, se ogljik, ki je bil milijone let varno skrit pod zemljo, naenkrat sprosti v zrak kot CO₂. Težava je v tem, da narava – rastline, oceani, tla – ne more tega dodatnega ogljika dovolj hitro »posrkati« nazaj, zato ga v zraku vedno več ostaja. Ker je danes na svetu na cestah toliko vozil, to pomeni veliko dodatnega ogljika, ki pospešuje segrevanje ozračja.
Kdo prispeva največ?
Leta 2023 je promet v Aziji in Oceaniji v ozračje spustil največ toplogrednih plinov med vsemi regijami sveta – to ni presenetljivo, saj tam živi tudi največ ljudi in vozil. Severna Amerika je bila na drugem mestu, čeprav ima precej manj vozil kot Azija – razlog je, da so tamkajšnji avtomobili v povprečju večji in porabijo več goriva. To pomeni, da število avtomobilov in količina izpustov nista vedno primerljiva: pomembno je tudi, kako velika in varčna so vozila in koliko kilometrov prevozijo.
V Evropi je stanje nekoliko drugačno kot v Aziji ali Severni Ameriki. Čeprav ima Evropa razmeroma veliko avtomobilov (skoraj 460 milijonov), so bili njeni prometni izpusti ogljika leta 2023 precej manjši kot v Aziji ali Severni Ameriki – predvsem zato, ker so evropski avtomobili v povprečju manjši in bolj varčni z gorivom, mesta pa imajo bolje razvit javni prevoz (vlaki, avtobusi, tramvaji), s katerim se lahko ljudje vozijo namesto z avtom.
Avtomobili delujejo tako, da se v motorju kuri gorivo (bencin ali dizel), to gorivo pa je narejeno iz nafte, ki so jo rastline in majhna živa bitja pred milijoni let ujele globoko pod zemljo. Ko avto to davno shranjeno gorivo porablja, se ogljik, ki je bil milijone let varno skrit pod zemljo, naenkrat sprosti v zrak kot CO₂. Težava je v tem, da narava – rastline, oceani, tla – ne more tega dodatnega ogljika dovolj hitro »posrkati« nazaj, zato ga v zraku vedno več ostaja. Ker je danes na svetu na cestah toliko vozil, to pomeni veliko dodatnega ogljika, ki pospešuje segrevanje ozračja.
Kdo prispeva največ?
Leta 2023 je promet v Aziji in Oceaniji v ozračje spustil največ toplogrednih plinov med vsemi regijami sveta – to ni presenetljivo, saj tam živi tudi največ ljudi in vozil. Severna Amerika je bila na drugem mestu, čeprav ima precej manj vozil kot Azija – razlog je, da so tamkajšnji avtomobili v povprečju večji in porabijo več goriva. To pomeni, da število avtomobilov in količina izpustov nista vedno primerljiva: pomembno je tudi, kako velika in varčna so vozila in koliko kilometrov prevozijo.
V Evropi je stanje nekoliko drugačno kot v Aziji ali Severni Ameriki. Čeprav ima Evropa razmeroma veliko avtomobilov (skoraj 460 milijonov), so bili njeni prometni izpusti ogljika leta 2023 precej manjši kot v Aziji ali Severni Ameriki – predvsem zato, ker so evropski avtomobili v povprečju manjši in bolj varčni z gorivom, mesta pa imajo bolje razvit javni prevoz (vlaki, avtobusi, tramvaji), s katerim se lahko ljudje vozijo namesto z avtom.
Kako dobro poznaš planet? Razvrsti države glede na število avtomobilov (pomagaj si z zgornjo razvrstitvijo).
San Marino.
Nova Zelandija.
Gvajana.
Drugo mesto.
Prvo mesto.
Tretje mesto.
<< Nazaj
Stran 12
.jpg)
Ljudje imajo radi avtodome in prikolice, ker jim omogočajo, da se z njim odpeljejo skoraj kamorkoli in tam kar prespijo, ne da bi potrebovali hotel. Priljubljenost avtodomov v zadnjih letih hitro narašča, predvsem v Evropi, kjer so postali priljubljen način dopustovanja – tako za družine kot za upokojence, ki radi potujejo počasi in brez naglice.
Avtodom – hiša na kolesih
Avtodom je poseben avtomobil, spremenjen v pomanjšano stanovanje. Ima posteljo, majhno kuhinjo, celo stranišče in tuš. Prvi so se pojavili v začetku 20. stoletja, njihova priljubljenost pa je močno zrasla po drugi svetovni vojni.
Podobno kot avtodomi tudi prikolice omogočajo življenje na cesti, le da sta v tem primeru bivalni prostor in avto ločena.
Prikolica Adria
Leta 1965 je v Novem mestu nastala prva počitniška prikolica Adria, ki jo je njen konstruktor takoj preizkusil na 2.000 kilometrov dolgi poti na Švedsko. Modro-bele prikolice, ki so spominjale na barve Jadranskega morja, so kmalu napolnile počitniške kampe doma in po Evropi ter postale simbol brezskrbnih poletnih dopustov. V spomin na 60 let te slovenske zgodbe je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pripravil razstavo Adria: Retrospektiva, ki bo na ogled do 31. decembra 2026.
Tvoj odgovor:
Avtodom je poseben avtomobil, spremenjen v pomanjšano stanovanje. Ima posteljo, majhno kuhinjo, celo stranišče in tuš. Prvi so se pojavili v začetku 20. stoletja, njihova priljubljenost pa je močno zrasla po drugi svetovni vojni.
Podobno kot avtodomi tudi prikolice omogočajo življenje na cesti, le da sta v tem primeru bivalni prostor in avto ločena.
Prikolica Adria
Leta 1965 je v Novem mestu nastala prva počitniška prikolica Adria, ki jo je njen konstruktor takoj preizkusil na 2.000 kilometrov dolgi poti na Švedsko. Modro-bele prikolice, ki so spominjale na barve Jadranskega morja, so kmalu napolnile počitniške kampe doma in po Evropi ter postale simbol brezskrbnih poletnih dopustov. V spomin na 60 let te slovenske zgodbe je Tehniški muzej Slovenije v Bistri pripravil razstavo Adria: Retrospektiva, ki bo na ogled do 31. decembra 2026.
Kako se imenuje prikolica, ki so jo razvili v Novem mestu?
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 13
//Znanstveniki in inženirji te ideje še izpopolnjujejo, da bi bila goriva prihodnosti čim cenejša, varnejša in dostopna prav vsem po svetu. Tako na primer razmišljajo tudi o sončni energiji – sončnih celicah na strehah avtomobilov, ki bi pomagale polniti baterijo.//
Goriva prihodnosti
Goriva prihodnosti so tista, ki bodo nekoč zamenjala bencin in dizel, saj so čistejša in manj škodujejo ozračju. Rečemo jim tudi zelena goriva. Med najbolj obetavnimi so:
Elektrika – avtomobili na baterije namesto goriva porabljajo elektriko in med vožnjo ne izpuščajo nič dima.
Vodik – gorivo, ki ga naredimo iz vode, avto pa ob uporabi namesto dima izpušča samo vodno paro.
Biogoriva – narejena iz rastlin ali odpadne hrane, zato so bolj »naravna« kot nafta.
Sintetična goriva – umetno narejena goriva, jih lahko uporabljajo tudi obstoječi avtomobili, ne da bi jih bilo treba predelati.
Tvoj odgovor:
Goriva prihodnosti so tista, ki bodo nekoč zamenjala bencin in dizel, saj so čistejša in manj škodujejo ozračju. Rečemo jim tudi zelena goriva. Med najbolj obetavnimi so:
Elektrika – avtomobili na baterije namesto goriva porabljajo elektriko in med vožnjo ne izpuščajo nič dima.
Vodik – gorivo, ki ga naredimo iz vode, avto pa ob uporabi namesto dima izpušča samo vodno paro.
Biogoriva – narejena iz rastlin ali odpadne hrane, zato so bolj »naravna« kot nafta.
Sintetična goriva – umetno narejena goriva, jih lahko uporabljajo tudi obstoječi avtomobili, ne da bi jih bilo treba predelati.
Katero gorivo ob uporabi izpušča vodno paro?
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 14
Prednost sintetičnih goriv je, da jih lahko uporabljajo že obstoječi avtomobili – torej ni treba kupiti novega avtomobila na elektriko ali vodik, ampak lahko star avto še naprej vozi, le gorivo je drugačno. Če za izdelavo goriva uporabijo elektriko iz sončnih ali vetrnih elektrarn, je celoten postopek lahko skoraj brez dodatnih izpustov ogljika. Avto v zrak spusti približno toliko CO₂, kot so ga prej porabili za izdelavo goriva.
Slaba stran je, da je izdelava sintetičnih goriv trenutno še draga in zahteva veliko elektrike. »Zelena goriva« so zato zelena le toliko, kolikor je zelena energija, s katero jih proizvedejo.
Slaba stran je, da je izdelava sintetičnih goriv trenutno še draga in zahteva veliko elektrike. »Zelena goriva« so zato zelena le toliko, kolikor je zelena energija, s katero jih proizvedejo.
Goriva prihodnosti – za starejše
Elektrika – Elektrika v avtomobilih pravzaprav ni več vprašanje prihodnosti, saj je pri nas električen več kot vsak deseti avto. Včasih so bile velika težava baterije, ki so se hitro izrabile, danes pa po upokojitvi služijo kot shranjevalniki energije, na primer presežka energije iz sončnih celic.
Vodik – Vodik so najprej začeli uporabljati v vesoljskih raketah. Danes poganja tovorna vozila, avtobuse in tudi osebne avtomobile. Vodik ne zgoreva, ampak se spoji s kisikom, pri čemer nastane energija, ki poganja motor. Njegova prednost je, da v okolje spušča le vodno paro.
Biogoriva – Obnovljiv vir energije, pridobljen iz biomase (na primer rastlin). Za pogon avtomobilov se uporabljajo tekoča in uplinjena biogoriva – biodizel in bioplin.
Sintetična goriva – Sintetična goriva so goriva, ki jih znanstveniki naredijo umetno, namesto da bi jih črpali iz nafte globoko pod zemljo. Iz zraka ujamejo CO₂, z elektriko pa iz vode »izvlečejo« vodik. Ti dve sestavini nato s pomočjo kemičnih postopkov združijo v gorivo, ki je zelo podobno navadnemu bencinu ali dizlu.
Elektrika – Elektrika v avtomobilih pravzaprav ni več vprašanje prihodnosti, saj je pri nas električen več kot vsak deseti avto. Včasih so bile velika težava baterije, ki so se hitro izrabile, danes pa po upokojitvi služijo kot shranjevalniki energije, na primer presežka energije iz sončnih celic.
Vodik – Vodik so najprej začeli uporabljati v vesoljskih raketah. Danes poganja tovorna vozila, avtobuse in tudi osebne avtomobile. Vodik ne zgoreva, ampak se spoji s kisikom, pri čemer nastane energija, ki poganja motor. Njegova prednost je, da v okolje spušča le vodno paro.
Biogoriva – Obnovljiv vir energije, pridobljen iz biomase (na primer rastlin). Za pogon avtomobilov se uporabljajo tekoča in uplinjena biogoriva – biodizel in bioplin.
Sintetična goriva – Sintetična goriva so goriva, ki jih znanstveniki naredijo umetno, namesto da bi jih črpali iz nafte globoko pod zemljo. Iz zraka ujamejo CO₂, z elektriko pa iz vode »izvlečejo« vodik. Ti dve sestavini nato s pomočjo kemičnih postopkov združijo v gorivo, ki je zelo podobno navadnemu bencinu ali dizlu.
Zakaj vsa goriva prihodnosti niso avtomatično ´zelena´?
Ker za svojo proizvodnjo zahtevajo energijo, ki mora biti zelena.
Ker gorijo prepočasi.
Ker jih ni mogoče uporabljati v avtomobilih.
<< Nazaj
Stran 15
//Dirkalni športi so tudi pomemben preizkusni prostor za nove tehnologije – marsikaj, kar danes poznamo v navadnih avtomobilih (na primer izboljšane zavore ali hibridni pogon), so najprej preizkusili prav na dirkališčih. V zadnjih letih se dirkalni svet vse bolj obrača tudi k čistejšim gorivom, saj se že pojavljajo dirke z električnimi dirkalniki (na primer Formula E, na sliki) in poskusi s sintetičnimi gorivi, ki bi lahko dirkanje naredili bolj okolju prijazno.//
Dirkalni športi
Sintetična goriva zaenkrat najpogosteje uporabljajo v letalstvu in dirkalnih športih, kjer baterije težko nadomestijo klasično gorivo.
Dirkalni športi so tekmovanja, pri katerih vozniki s posebej zmogljivimi vozili tekmujejo, kdo bo najhitrejši. Najbolj znana je Formula 1, kjer dirkalniki dosežejo hitrosti tudi čez 300 km/h, vozniki pa morajo biti izjemno spretni, saj se odločajo v delčku sekunde. Manj zvezdniške, a vseeno zelo priljubljene, so tudi reli dirke (vožnja po gozdnih in gorskih cestah), motociklistične dirke (na primer MotoGP) in dirke, na katerih glavno vlogo igra vzdržljivost, kot je slavna 24-urna dirka v Le Mansu, kjer se ekipe izmenjujejo za volanom cel dan in noč.
Zaenkrat si še premlad/a za formulo in MotoGP, če imaš rad/a adrenalin, pa se lahko preizkusiš v motokrosu.
Formula 1
se je rodila 13. maja 1950 na angleškem dirkališču Silverstone. Leta 2024 je dirke v živo spremljalo rekordnih 6,5 milijona gledalcev, po vsem svetu pa ima formula 1 več kot 750 milijonov navijačev.
Če si med njimi, si lahko dirko ogledaš v teh krajih:
Melbourne (Avstralija) – tu se sezona vsako leto začne, dirkajo pa po mestnem parku Albert Park.
Šanghaj (Kitajska) – proga ima obliko, ki spominja na kitajsko pismenko.
Suzuka (Japonska) – edina dirkalna proga v F1, ki je oblikovana kot osmica.
Bahrajn – dirke tu potekajo v puščavi, zvečer, ko je zrak hladnejši.
Džeda (Savdova Arabija) – ena najhitrejših prog na svetu, dirkači vozijo ponoči ob razsvetljeni obali.
Miami (ZDA) – proga je speljana okoli stadiona, kjer sicer igrajo ameriški nogomet.
Montreal (Kanada) – znana po zidu, imenovanem "zid šampionov", ob katerega so trčili že mnogi dirkači.
Monako – najbolj slavna in najožja proga, ki pelje kar skozi ulice tega obmorskega mestamorju.
Barcelona (Španija) – proga, kjer ekipe vsako leto testirajo nove dirkalnike.
Spielberg (Avstrija) – proga leži visoko v hribih, obkrožena z alpskimi vrhovi.
Silverstone (Velika Britanija) – zgrajena je bila na nekdanjem letališču iz druge svetovne vojne.
Spa (Belgija) – znana po nepredvidljivemu vremenu – lahko dežuje na enem delu proge, na drugem pa sije sonce.
Hungaroring (Madžarska) – vroča in ovinkasta proga blizu Budimpešte.
Zandvoort (Nizozemska) – proga ob morju, kjer navijači ustvarijo pravo "oranžno morje".
Monza (Italija) – imenovana "Tempelj hitrosti", saj so tu dirkalniki najhitrejši v celotni sezoni.
Madrid (Španija) – povsem nova mestna proga, novost na koledarju.
Baku (Azerbajdžan) – proga pelje mimo starodavnega gradu tik ob Kaspijskem jezeru.
Singapur – ena redkih dirk, ki poteka ponoči pod umetno razsvetljavo.
Austin (ZDA) – proga ima poseben hrib, s katerega dirkači ob štartu ne vidijo ovinka pred seboj.
Mehika – proga je speljana skozi nekdanji stadion, kjer navijači glasno navijajo.
Sao Paulo (Brazilija) – na tej dirki tekmovalci vozijo v nasprotni smeri urinega kazalca, kar je redkost.
Las Vegas (ZDA) – dirka poteka ponoči po znameniti ulici s svetlečimi kazinoji.
Lusail (Katar) – ena najnovejših prog, zgrajena posebej za dirke v puščavi.
Abu Dabi (Združeni arabski emirati) – tu se sezona vsako leto konča, in sicer v mraku pod razsvetljavo.
Sintetična goriva zaenkrat najpogosteje uporabljajo v letalstvu in dirkalnih športih, kjer baterije težko nadomestijo klasično gorivo.
Dirkalni športi so tekmovanja, pri katerih vozniki s posebej zmogljivimi vozili tekmujejo, kdo bo najhitrejši. Najbolj znana je Formula 1, kjer dirkalniki dosežejo hitrosti tudi čez 300 km/h, vozniki pa morajo biti izjemno spretni, saj se odločajo v delčku sekunde. Manj zvezdniške, a vseeno zelo priljubljene, so tudi reli dirke (vožnja po gozdnih in gorskih cestah), motociklistične dirke (na primer MotoGP) in dirke, na katerih glavno vlogo igra vzdržljivost, kot je slavna 24-urna dirka v Le Mansu, kjer se ekipe izmenjujejo za volanom cel dan in noč.
Zaenkrat si še premlad/a za formulo in MotoGP, če imaš rad/a adrenalin, pa se lahko preizkusiš v motokrosu.
Formula 1
se je rodila 13. maja 1950 na angleškem dirkališču Silverstone. Leta 2024 je dirke v živo spremljalo rekordnih 6,5 milijona gledalcev, po vsem svetu pa ima formula 1 več kot 750 milijonov navijačev.
Če si med njimi, si lahko dirko ogledaš v teh krajih:
Melbourne (Avstralija) – tu se sezona vsako leto začne, dirkajo pa po mestnem parku Albert Park.
Šanghaj (Kitajska) – proga ima obliko, ki spominja na kitajsko pismenko.
Suzuka (Japonska) – edina dirkalna proga v F1, ki je oblikovana kot osmica.
Bahrajn – dirke tu potekajo v puščavi, zvečer, ko je zrak hladnejši.
Džeda (Savdova Arabija) – ena najhitrejših prog na svetu, dirkači vozijo ponoči ob razsvetljeni obali.
Miami (ZDA) – proga je speljana okoli stadiona, kjer sicer igrajo ameriški nogomet.
Montreal (Kanada) – znana po zidu, imenovanem "zid šampionov", ob katerega so trčili že mnogi dirkači.
Monako – najbolj slavna in najožja proga, ki pelje kar skozi ulice tega obmorskega mestamorju.
Barcelona (Španija) – proga, kjer ekipe vsako leto testirajo nove dirkalnike.
Spielberg (Avstrija) – proga leži visoko v hribih, obkrožena z alpskimi vrhovi.
Silverstone (Velika Britanija) – zgrajena je bila na nekdanjem letališču iz druge svetovne vojne.
Spa (Belgija) – znana po nepredvidljivemu vremenu – lahko dežuje na enem delu proge, na drugem pa sije sonce.
Hungaroring (Madžarska) – vroča in ovinkasta proga blizu Budimpešte.
Zandvoort (Nizozemska) – proga ob morju, kjer navijači ustvarijo pravo "oranžno morje".
Monza (Italija) – imenovana "Tempelj hitrosti", saj so tu dirkalniki najhitrejši v celotni sezoni.
Madrid (Španija) – povsem nova mestna proga, novost na koledarju.
Baku (Azerbajdžan) – proga pelje mimo starodavnega gradu tik ob Kaspijskem jezeru.
Singapur – ena redkih dirk, ki poteka ponoči pod umetno razsvetljavo.
Austin (ZDA) – proga ima poseben hrib, s katerega dirkači ob štartu ne vidijo ovinka pred seboj.
Mehika – proga je speljana skozi nekdanji stadion, kjer navijači glasno navijajo.
Sao Paulo (Brazilija) – na tej dirki tekmovalci vozijo v nasprotni smeri urinega kazalca, kar je redkost.
Las Vegas (ZDA) – dirka poteka ponoči po znameniti ulici s svetlečimi kazinoji.
Lusail (Katar) – ena najnovejših prog, zgrajena posebej za dirke v puščavi.
Abu Dabi (Združeni arabski emirati) – tu se sezona vsako leto konča, in sicer v mraku pod razsvetljavo.
Katera dirka Formule 1 je najdlje od Slovenije? (Lahko si pomagaš z zemljevidom.
Madrid
Spielberg
Monza
<< Nazaj
Stran 16
.jpg)
// Tudi med veselošolci in pilovci je precej navdušencev nad Formulo 1. Največ vas uredništvu piše za poster trenutno zmagovitega Kimija. V septembrski številki smo ga priključili Veseli šoli!
Za nepoučene pa:
Andrea Kimi Antonelli je mlad italijanski dirkač, rojen leta 2006 v Bologni. Najprej je dirkal z gokarti, leta 2025 pa je pri komaj 18 letih debitiral v Formuli 1, nasledil Lewisa Hamiltona pri ekipi Mercedes in s tem postal eden najmlajših dirkačev v zgodovini tega športa. Leta 2026 je v Šanghaju postal najmlajši dirkač v zgodovini, ki je osvojil najboljši štartni položaj (ang. //pole position//).
Kimi je nato zmagal še na več dirkah in se povzpel na vrh dirkaškega prvenstva, s čimer je postal tudi najmlajši vodilni dirkač v zgodovini Formule 1.//
Za nepoučene pa:
Andrea Kimi Antonelli je mlad italijanski dirkač, rojen leta 2006 v Bologni. Najprej je dirkal z gokarti, leta 2025 pa je pri komaj 18 letih debitiral v Formuli 1, nasledil Lewisa Hamiltona pri ekipi Mercedes in s tem postal eden najmlajših dirkačev v zgodovini tega športa. Leta 2026 je v Šanghaju postal najmlajši dirkač v zgodovini, ki je osvojil najboljši štartni položaj (ang. //pole position//).
Kimi je nato zmagal še na več dirkah in se povzpel na vrh dirkaškega prvenstva, s čimer je postal tudi najmlajši vodilni dirkač v zgodovini Formule 1.//
Legende za volanom
• Juan Manuel Fangio (Argentina) je v petdesetih letih osvojil kar pet naslovov prvaka s štirimi različnimi moštvi.
• Ayrton Senna (Brazilija) je veljal za mojstra dežja in enega najbolj priljubljenih voznikov vseh časov. Senna se je smrtno ponesrečil med dirkanjem.
• Michael Schumacher (Nemčija) je bil junak Ferrarija – osvojil je sedem naslovov prvaka.
• Lewis Hamilton (Velika Britanija) je ta rekord izenačil in postal prvi temnopolti prvak formule 1.
• Max Verstappen (Nizozemska) je med letoma 2021 in 2024 prevladoval s štirimi zaporednimi naslovi.
• Juan Manuel Fangio (Argentina) je v petdesetih letih osvojil kar pet naslovov prvaka s štirimi različnimi moštvi.
• Ayrton Senna (Brazilija) je veljal za mojstra dežja in enega najbolj priljubljenih voznikov vseh časov. Senna se je smrtno ponesrečil med dirkanjem.
• Michael Schumacher (Nemčija) je bil junak Ferrarija – osvojil je sedem naslovov prvaka.
• Lewis Hamilton (Velika Britanija) je ta rekord izenačil in postal prvi temnopolti prvak formule 1.
• Max Verstappen (Nizozemska) je med letoma 2021 in 2024 prevladoval s štirimi zaporednimi naslovi.
Katerega voznika je pri 18 letih zamenjal Andrea Kimi Antonelli?
Michaela Schumacherj.
Maxa Verstappna.
Lewisa Hamiltona.
<< Nazaj
Stran 17
//Avto so umetniki 20. stoletja upodabljali kot simbol:
- modernosti,
- mladosti,
- energije,
- moči,
- drznosti
- gibanja,
- inovacij,
- napredka,
- upora.//
- modernosti,
- mladosti,
- energije,
- moči,
- drznosti
- gibanja,
- inovacij,
- napredka,
- upora.//
Umetnost
Nekateri pravijo, da je dirkanje umetnost, drugi pa to jemljejo dobesedno. Med njimi je tudi Salvador Dali.
Salvador Dalí je bil slavni španski slikar, ki je živel v 20. stoletju in je znan po svojih čudnih, sanjskih slikah – na primer po sliki z uro, ki se topi kot sladoled. Bil je del umetniškega gibanja, imenovanega nadrealizem, katerega umetniki so v svoja dela vključevali podobe iz sanj in domišljije, ne le stvari, ki jih vidimo v resničnem življenju. Dalí je bil tudi znan po svojem posebnem videzu – imel je dolge, zavihane brke – in po tem, da je rad presenečal ljudi s svojimi ekscentričnimi nastopi in idejami.
V svojem življenju je upodobil precej avtomobilov, v Veseli šoli pa smo občudovali Oblečeni avtomobil.
Nekateri pravijo, da je dirkanje umetnost, drugi pa to jemljejo dobesedno. Med njimi je tudi Salvador Dali.
Salvador Dalí je bil slavni španski slikar, ki je živel v 20. stoletju in je znan po svojih čudnih, sanjskih slikah – na primer po sliki z uro, ki se topi kot sladoled. Bil je del umetniškega gibanja, imenovanega nadrealizem, katerega umetniki so v svoja dela vključevali podobe iz sanj in domišljije, ne le stvari, ki jih vidimo v resničnem življenju. Dalí je bil tudi znan po svojem posebnem videzu – imel je dolge, zavihane brke – in po tem, da je rad presenečal ljudi s svojimi ekscentričnimi nastopi in idejami.
V svojem življenju je upodobil precej avtomobilov, v Veseli šoli pa smo občudovali Oblečeni avtomobil.
Kaj so v avtu videli umetniki v 20. stoletju? (Obkroži vse pravilne odgovore)
Energijo.
Drznost.
Previdnost.
Mladost.
<< Nazaj
Stran 18
Čestitke, prevozil/a si vso pot skozi zgodovino avtomobila! 🏁 Svoje znanje lahko deliš tudi z drugimi – sploh s »šoferji«, ki mislijo, da so požrli vse znanje tega sveta.
Ob naslednjem lepem jesenskem vikendu pa povabi svojo družino v Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Z veselošolsko izkaznico bo zate vstop prost!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...
NAGRADNI IZZIV
Leto bomo začeli z risarskim izzivom. Stene veselošolske pisarne so namreč celo poletje samevale in čas je, da jih okrasimo z vašimi mojstrovinami. Zato nariši avto po svoji izbiri. Lahko je starinski, lahko je tvoj najljubši, lahko je sanjski ali avto prihodnosti. Lahko ima potnike ali ne, lahko se vozi po pokrajini ali pa tudi ne. Pusti domišljiji prosto pot!
Risbo pošlji po navadni pošti do 15. 10. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Med prispelimi risbami bomo tri tudi nagradili. 📖✒️Zato ne pozabi na kuverto napisati svojega imena, priimka in naslova.😉
Pozor! Pred pošiljanjem prosi starše za dovoljenje.
Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍
* obvezen podatek
<-
Ob naslednjem lepem jesenskem vikendu pa povabi svojo družino v Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Z veselošolsko izkaznico bo zate vstop prost!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...
NAGRADNI IZZIV
Leto bomo začeli z risarskim izzivom. Stene veselošolske pisarne so namreč celo poletje samevale in čas je, da jih okrasimo z vašimi mojstrovinami. Zato nariši avto po svoji izbiri. Lahko je starinski, lahko je tvoj najljubši, lahko je sanjski ali avto prihodnosti. Lahko ima potnike ali ne, lahko se vozi po pokrajini ali pa tudi ne. Pusti domišljiji prosto pot!
Risbo pošlji po navadni pošti do 15. 10. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Med prispelimi risbami bomo tri tudi nagradili. 📖✒️Zato ne pozabi na kuverto napisati svojega imena, priimka in naslova.😉
Pozor! Pred pošiljanjem prosi starše za dovoljenje.
Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-