Človekove pravice
Stran 1
Človekove pravice
(e-učna pot)
NOVEMBER 2026
Kaj imajo skupnega Rosa Parks, otroci iz britanskih tovarn pred skoraj 200 leti in tvoja pravica do igre? Na tej poti boš spoznal/a, kaj so človekove pravice, kako so se ljudje skozi zgodovino borili zanje, katere pravice imaš ti in kako jih lahko varujemo tudi danes – z umetnostjo, s športom in z zgodbami. Spotoma boš spoznal/a še otroke z vsega sveta, ki živijo čisto drugače kot ti, a imajo enake pravice. 🌍
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 25–45 min
Učni cilj: Spoznavanje pojma človekovih pravic in njihovega zgodovinskega razvoja, Splošne deklaracije človekovih pravic in Konvencije o otrokovih pravicah, razlikovanje med enakimi pravili in enakimi možnostmi, prepoznavanje diskriminacije, poznavanje lastnih pravic in dolžnosti (tudi v digitalnem okolju), spoznavanje vloge umetnosti in športa pri opozarjanju na krivice.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: institucija Varuha človekovih pravic, Biba Jamnik Vidic, Irena Duša Draž
Temo je podprl Varuh človekovih pravic Republike Slovenije.
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: Shutterstock, Wikipedia
<< Nazaj
Stran 2
🔎 Za starejše
Pravniki pravijo, da so človekove pravice univerzalne (veljajo za vse), neodtujljive (nihče ti jih ne more vzeti ali jih kupiti) in nedeljive (med seboj so povezane, zato ne moreš spoštovati ene in pozabiti na drugo). V Sloveniji jih varuje ustava, nad tem, ali jih država spoštuje, pa bdi tudi Varuh človekovih pravic, na katerega se lahko obrne vsakdo – tudi otrok.
Pravniki pravijo, da so človekove pravice univerzalne (veljajo za vse), neodtujljive (nihče ti jih ne more vzeti ali jih kupiti) in nedeljive (med seboj so povezane, zato ne moreš spoštovati ene in pozabiti na drugo). V Sloveniji jih varuje ustava, nad tem, ali jih država spoštuje, pa bdi tudi Varuh človekovih pravic, na katerega se lahko obrne vsakdo – tudi otrok.
Kaj so človekove pravice?
Človekove pravice pripadajo vsakomur samo zato, ker je človek. 🧑🤝🧑 Varujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, enakost in možnost, da lahko vsakdo živi varno ter sodeluje v družbi. 🕊️ Veljajo za vse ljudi, ne glede na njihove osebne okoliščine. Država mora poskrbeti, da jih lahko ljudje tudi v resnici uresničujejo. 🏛️
Otrokom in mladim zaradi njihove starosti pripada tudi posebno varstvo. 🧒 Danes bomo raziskovali, kaj so to pravice, od kod so se vzele in ali se lahko zanesemo, da bodo tu za vedno. 🤔 Vsak človek ima pravice (in tudi dolžnosti) – doma 🏠, v šoli 🏫, med vrstniki 👫, v skupnosti 🏘️ in na spletu 💻.
Več: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
𝔓𝔯𝔞𝔳𝔦𝔠𝔞 𝔧𝔢 𝔫𝔢𝔨𝔞𝔧, 𝔨𝔞𝔯 𝔱𝔦 𝔭𝔯𝔦𝔭𝔞𝔡𝔞 𝔦𝔫 𝔨𝔞𝔯 𝔪𝔬𝔯𝔞𝔧𝔬 𝔡𝔯𝔲𝔤𝔦 𝔰𝔭𝔬š𝔱𝔬𝔳𝔞𝔱𝔦.
𝕻𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖕𝖗𝖎𝖕𝖆𝖉𝖆 𝖛𝖘𝖊𝖒, 𝖟𝖆𝖙𝖔 𝖒𝖔𝖗𝖆š 𝖙𝖚𝖉𝖎 𝖙𝖎 𝖘𝖕𝖔š𝖙𝖔𝖛𝖆𝖙𝖎 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖊 𝖉𝖗𝖚𝖌𝖎𝖍.
Človekove pravice pripadajo vsakomur samo zato, ker je človek. 🧑🤝🧑 Varujejo človekovo dostojanstvo, svobodo, enakost in možnost, da lahko vsakdo živi varno ter sodeluje v družbi. 🕊️ Veljajo za vse ljudi, ne glede na njihove osebne okoliščine. Država mora poskrbeti, da jih lahko ljudje tudi v resnici uresničujejo. 🏛️
Otrokom in mladim zaradi njihove starosti pripada tudi posebno varstvo. 🧒 Danes bomo raziskovali, kaj so to pravice, od kod so se vzele in ali se lahko zanesemo, da bodo tu za vedno. 🤔 Vsak človek ima pravice (in tudi dolžnosti) – doma 🏠, v šoli 🏫, med vrstniki 👫, v skupnosti 🏘️ in na spletu 💻.
Več: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
𝔓𝔯𝔞𝔳𝔦𝔠𝔞 𝔧𝔢 𝔫𝔢𝔨𝔞𝔧, 𝔨𝔞𝔯 𝔱𝔦 𝔭𝔯𝔦𝔭𝔞𝔡𝔞 𝔦𝔫 𝔨𝔞𝔯 𝔪𝔬𝔯𝔞𝔧𝔬 𝔡𝔯𝔲𝔤𝔦 𝔰𝔭𝔬š𝔱𝔬𝔳𝔞𝔱𝔦.
𝕻𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖕𝖗𝖎𝖕𝖆𝖉𝖆 𝖛𝖘𝖊𝖒, 𝖟𝖆𝖙𝖔 𝖒𝖔𝖗𝖆š 𝖙𝖚𝖉𝖎 𝖙𝖎 𝖘𝖕𝖔š𝖙𝖔𝖛𝖆𝖙𝖎 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖊 𝖉𝖗𝖚𝖌𝖎𝖍.
Komu pripadajo človekove pravice?
Vsakomur, samo zato, ker je človek.
Samo odraslim.
Samo bogatim ljudem.
<< Nazaj
Stran 3
🔎 Za starejše
Zgodovinarji pravice pogosto delijo v »generacije«. Najprej so se ljudje borili za osebne in politične pravice, kot sta svoboda govora in volilna pravica. Sledile so ekonomske in socialne pravice, na primer pravično plačilo, izobraževanje in zdravstvo. Danes vse pogosteje govorimo tudi o pravicah, ki si jih delimo kot skupnost, na primer o pravici do zdravega okolja.
Zgodovinarji pravice pogosto delijo v »generacije«. Najprej so se ljudje borili za osebne in politične pravice, kot sta svoboda govora in volilna pravica. Sledile so ekonomske in socialne pravice, na primer pravično plačilo, izobraževanje in zdravstvo. Danes vse pogosteje govorimo tudi o pravicah, ki si jih delimo kot skupnost, na primer o pravici do zdravega okolja.
Kako smo prišli do človekovih pravic?
V nastavitvah izberi slovenske podnapise.
Predstavljaj si, da ne smeš voliti samo zato, ker si ženska. 🗳️ Da moraš na avtobusu vstati s sedeža zaradi barve svoje kože. 🚌 Da lahko en človek drugega kupi in proda. ⛓️ Ali da pri enajstih letih namesto v šolo vsak dan odideš delat v tovarno. 🏭
Danes vemo, da je to narobe oziroma »v nasprotju s človekovim dostojanstvom in človekovimi pravicami«. A včasih je bilo običajno. 😟
Človekove pravice se niso kar pojavile. Njihova zgodovina je tudi zgodovina ljudi, ki so se zanje borili. ✊
𝔓𝔯𝔦 𝔢𝔫𝔞𝔧𝔰𝔱𝔦𝔥 𝔳 𝔱𝔬𝔳𝔞𝔯𝔫𝔬? 𝔍𝔞𝔷 𝔭𝔯𝔦 𝔢𝔫𝔞𝔧𝔰𝔱𝔦𝔥 𝔨𝔬𝔪𝔞𝔧 𝔳𝔰𝔱𝔞𝔫𝔢𝔪 𝔦𝔷 𝔭𝔞𝔰𝔧𝔢 𝔨𝔬š𝔞𝔯𝔢.
V nastavitvah izberi slovenske podnapise.
Predstavljaj si, da ne smeš voliti samo zato, ker si ženska. 🗳️ Da moraš na avtobusu vstati s sedeža zaradi barve svoje kože. 🚌 Da lahko en človek drugega kupi in proda. ⛓️ Ali da pri enajstih letih namesto v šolo vsak dan odideš delat v tovarno. 🏭
Danes vemo, da je to narobe oziroma »v nasprotju s človekovim dostojanstvom in človekovimi pravicami«. A včasih je bilo običajno. 😟
Človekove pravice se niso kar pojavile. Njihova zgodovina je tudi zgodovina ljudi, ki so se zanje borili. ✊
𝔓𝔯𝔦 𝔢𝔫𝔞𝔧𝔰𝔱𝔦𝔥 𝔳 𝔱𝔬𝔳𝔞𝔯𝔫𝔬? 𝔍𝔞𝔷 𝔭𝔯𝔦 𝔢𝔫𝔞𝔧𝔰𝔱𝔦𝔥 𝔨𝔬𝔪𝔞𝔧 𝔳𝔰𝔱𝔞𝔫𝔢𝔪 𝔦𝔷 𝔭𝔞𝔰𝔧𝔢 𝔨𝔬š𝔞𝔯𝔢.
Kaj od naštetega je bilo včasih običajno, danes pa vemo, da je v nasprotju s človekovimi pravicami?
Da ima vsak pravico do počitka.
Da ženske ne smejo voliti.
Da otroci hodijo v šolo.
<< Nazaj
Stran 4
🔎 Za starejše
Razlike med državami Združeni narodi vsako leto merijo s kazalnikom človekovega razvoja. Upošteva, kako dolgo ljudje v povprečju živijo, koliko let se šolajo in koliko zaslužijo. Slovenija je med državami z zelo visoko razvitostjo, na dnu lestvice pa so večinoma države podsaharske Afrike, kjer ljudje v povprečju živijo več kot dvajset let manj kot pri nas.
Razlike med državami Združeni narodi vsako leto merijo s kazalnikom človekovega razvoja. Upošteva, kako dolgo ljudje v povprečju živijo, koliko let se šolajo in koliko zaslužijo. Slovenija je med državami z zelo visoko razvitostjo, na dnu lestvice pa so večinoma države podsaharske Afrike, kjer ljudje v povprečju živijo več kot dvajset let manj kot pri nas.
Vsi drugačni
Nekaj, kar je zate tako običajno, da o tem sploh ne razmišljaš (vožnja v šolo s kolesom, kratki zimski dnevi, goveja juha kot uvod v nedeljsko kosilo ...), je za nekoga drugega prava eksotika. 🌍 In obratno. Na Zemlji živi več kot osem milijard ljudi in skoraj vsak živi malo drugače. 🧭
🌡️ Mraz in vročina. V vasi Ojmjakon v Sibiriji je pozimi tudi podnevi okrog −50 °C. Šola se zapre šele, ko se temperatura spusti pod −52 °C, za starejše učence pa celo pod −56 °C. V Kuvajtu pa se poleti živo srebro povzpne nad 50 °C, zato se življenje takrat večinoma odvija v klimatiziranih prostorih in v večernih urah.
💧 Suša in dež. V delih čilske puščave Atacama dežuje le nekajkrat v stoletju. V nekaterih vaseh vodo lovijo kar iz megle – z velikimi mrežami, na katerih se nabirajo kapljice. 🌫️ V indijski vasi Mawsynram pa na leto pade skoraj 12.000 milimetrov dežja, skoraj devetkrat toliko kot v Ljubljani. ☔
⛰️ Visoko in prostrano. Perujsko mesto La Rinconada leži na več kot 5000 metrih, skoraj dvakrat višje od vrha Triglava, kjer je zraka za dihanje precej manj. V Mongoliji pa na kvadratni kilometer v povprečju živita le dva človeka, v Sloveniji okrog sto. Mnoge mongolske družine še vedno živijo v jurtah in se z živino selijo s kraja na kraj. 🐎
🌙 Dan in noč. V Tromsu na severu Norveške sonce pozimi skoraj dva meseca sploh ne pokuka nad obzorje. Poleti pa ne zaide in je svetlo tudi opolnoči. ☀️
⚖️ Bogato in revno. Ena največjih razlik pa ni povezana z vremenom. Več kot dve milijardi ljudi doma nima varne pitne vode, okrog 272 milijonov otrok in mladih po svetu pa ne hodi v šolo. Za nekatere je pot do šole dolga več ur, za druge le nekaj korakov. 🎒
🌡️❄️🏜️🌧️⛰️🌙
Velike razlike so lahko tudi v enem samem mestu. Spoznaj Lino:
Lina živi v Riu de Janeiru, drugem največjem mestu v Braziliji, ki ima trikrat toliko prebivalcev kot Slovenija. Mesto je znano po lepih plažah in 38 metrov visokem kipu Jezusa, pa tudi po revnih četrtih, favelah. Doma je ob eni od najbolj mirnih peščenih plaž v mestu, a ne plava rada, ker so oceanski valovi čisto druga zgodba od milega jadranskega pozibavanja. 🌊 Ko se naveliča plaže, gre s kolesom do bližnjega jezera ali skoči v bazen. 🚲
Njeno šolo obiskujejo otroci od 3. do 18. leta, tako s prijatelji ostaneš od vrtca do konca srednje šole. V času pusta tam poteka največji karneval na svetu. Ljudje plešejo sambo, oblečeni v nenavadna oblačila in z maskami na obrazu. 🎭
Linino zgodbo smo vzeli iz rubrike Planetovci po svetu, ki že veliko let izhaja v reviji Moj planet.
Tako različni smo – a nekaj nam je vsem skupno. 💙
𝔓𝔯𝔦 𝔪𝔦𝔫𝔲𝔰 52 𝔰𝔱𝔬𝔭𝔦𝔫𝔧𝔞𝔥 𝔫𝔦 𝔭𝔬𝔲𝔨𝔞? 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞, 𝔧𝔞𝔷 𝔰𝔢 𝔰𝔢𝔩𝔦𝔪 𝔳 𝔒𝔧𝔪𝔧𝔞𝔨𝔬𝔫. 𝔓𝔬𝔡 𝔬𝔡𝔢𝔧𝔬.
Nekaj, kar je zate tako običajno, da o tem sploh ne razmišljaš (vožnja v šolo s kolesom, kratki zimski dnevi, goveja juha kot uvod v nedeljsko kosilo ...), je za nekoga drugega prava eksotika. 🌍 In obratno. Na Zemlji živi več kot osem milijard ljudi in skoraj vsak živi malo drugače. 🧭
🌡️ Mraz in vročina. V vasi Ojmjakon v Sibiriji je pozimi tudi podnevi okrog −50 °C. Šola se zapre šele, ko se temperatura spusti pod −52 °C, za starejše učence pa celo pod −56 °C. V Kuvajtu pa se poleti živo srebro povzpne nad 50 °C, zato se življenje takrat večinoma odvija v klimatiziranih prostorih in v večernih urah.
💧 Suša in dež. V delih čilske puščave Atacama dežuje le nekajkrat v stoletju. V nekaterih vaseh vodo lovijo kar iz megle – z velikimi mrežami, na katerih se nabirajo kapljice. 🌫️ V indijski vasi Mawsynram pa na leto pade skoraj 12.000 milimetrov dežja, skoraj devetkrat toliko kot v Ljubljani. ☔
⛰️ Visoko in prostrano. Perujsko mesto La Rinconada leži na več kot 5000 metrih, skoraj dvakrat višje od vrha Triglava, kjer je zraka za dihanje precej manj. V Mongoliji pa na kvadratni kilometer v povprečju živita le dva človeka, v Sloveniji okrog sto. Mnoge mongolske družine še vedno živijo v jurtah in se z živino selijo s kraja na kraj. 🐎
🌙 Dan in noč. V Tromsu na severu Norveške sonce pozimi skoraj dva meseca sploh ne pokuka nad obzorje. Poleti pa ne zaide in je svetlo tudi opolnoči. ☀️
⚖️ Bogato in revno. Ena največjih razlik pa ni povezana z vremenom. Več kot dve milijardi ljudi doma nima varne pitne vode, okrog 272 milijonov otrok in mladih po svetu pa ne hodi v šolo. Za nekatere je pot do šole dolga več ur, za druge le nekaj korakov. 🎒
🌡️❄️🏜️🌧️⛰️🌙
Velike razlike so lahko tudi v enem samem mestu. Spoznaj Lino:
Lina živi v Riu de Janeiru, drugem največjem mestu v Braziliji, ki ima trikrat toliko prebivalcev kot Slovenija. Mesto je znano po lepih plažah in 38 metrov visokem kipu Jezusa, pa tudi po revnih četrtih, favelah. Doma je ob eni od najbolj mirnih peščenih plaž v mestu, a ne plava rada, ker so oceanski valovi čisto druga zgodba od milega jadranskega pozibavanja. 🌊 Ko se naveliča plaže, gre s kolesom do bližnjega jezera ali skoči v bazen. 🚲
Njeno šolo obiskujejo otroci od 3. do 18. leta, tako s prijatelji ostaneš od vrtca do konca srednje šole. V času pusta tam poteka največji karneval na svetu. Ljudje plešejo sambo, oblečeni v nenavadna oblačila in z maskami na obrazu. 🎭
Linino zgodbo smo vzeli iz rubrike Planetovci po svetu, ki že veliko let izhaja v reviji Moj planet.
Tako različni smo – a nekaj nam je vsem skupno. 💙
𝔓𝔯𝔦 𝔪𝔦𝔫𝔲𝔰 52 𝔰𝔱𝔬𝔭𝔦𝔫𝔧𝔞𝔥 𝔫𝔦 𝔭𝔬𝔲𝔨𝔞? 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞, 𝔧𝔞𝔷 𝔰𝔢 𝔰𝔢𝔩𝔦𝔪 𝔳 𝔒𝔧𝔪𝔧𝔞𝔨𝔬𝔫. 𝔓𝔬𝔡 𝔬𝔡𝔢𝔧𝔬.
Kako pridejo do vode v nekaterih vaseh ob čilski puščavi Atacama?
Lovijo jo iz megle.
Nabirajo jo v dežnike.
Iz jezera sredi puščave.
<< Nazaj
Stran 5
🔎 Za starejše
Splošna deklaracija ni pravno zavezujoča pogodba, ampak slovesna izjava. Zato so države leta 1966 sprejele še dve mednarodni pogodbi, ki jih zavezujeta: Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Pri pisanju deklaracije je imela pomembno vlogo Eleanor Roosevelt, ki je vodila komisijo OZN za človekove pravice.
Splošna deklaracija ni pravno zavezujoča pogodba, ampak slovesna izjava. Zato so države leta 1966 sprejele še dve mednarodni pogodbi, ki jih zavezujeta: Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Pri pisanju deklaracije je imela pomembno vlogo Eleanor Roosevelt, ki je vodila komisijo OZN za človekove pravice.
Vsi enakopravni
Vsem ljudem na svetu, otrokom in odraslim, pa so skupne človekove pravice. Splošno deklaracijo človekovih pravic je sprejela Generalna skupščina OZN 10. decembra 1948 v Parizu. 🗼 A pot do tja ni bila ne kratka ne lahka: 🛤️
👑 1215 – V srednjeveški kraljevini Angliji je bila potrjena Magna Carta Libertatum, katere bistvo je bilo, da tudi kralj ne sme početi vsega, kar hoče, ampak mora spoštovati pravo in določene pravice svojih podložnikov.
🗽 1776 – Ameriška Deklaracija o neodvisnosti je govorila o tem, da so ljudje ustvarjeni enaki in imajo nekatere pravice, ki jim jih ni mogoče odvzeti.
🇫🇷 1789 – Med francosko revolucijo je nastala Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ki je govorila o svobodi in enakosti.
🏭 1833 – V Veliki Britaniji so v 19. stoletju začeli sprejemati zakone, ki so omejevali otroško delo. Zakon iz leta 1833 je na primer v tekstilnih tovarnah prepovedal delo otrokom, mlajšim od devet let.
🗳️ 1893 – Nova Zelandija je postala prva samoupravna država na svetu, kjer so vse odrasle ženske dobile pravico glasovati na parlamentarnih volitvah.
🇺🇳 1945 – Po grozotah druge svetovne vojne je postalo jasno, da je treba temeljne pravice ljudi zaščititi tudi na mednarodni ravni. Tako so bili ustanovljeni Združeni narodi – OZN.
Poleg človekovih imamo tudi otrokove pravice. Jih poznaš?
𝕿𝖚𝖉𝖎 𝖐𝖗𝖆𝖑𝖏 𝖓𝖊 𝖘𝖒𝖊 𝖕𝖔č𝖊𝖙𝖎 𝖛𝖘𝖊𝖌𝖆, 𝖐𝖆𝖗 𝖍𝖔č𝖊? 𝕻𝖔𝖙𝖊𝖒 𝖙𝖚𝖉𝖎 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖓𝖊.
Vsem ljudem na svetu, otrokom in odraslim, pa so skupne človekove pravice. Splošno deklaracijo človekovih pravic je sprejela Generalna skupščina OZN 10. decembra 1948 v Parizu. 🗼 A pot do tja ni bila ne kratka ne lahka: 🛤️
👑 1215 – V srednjeveški kraljevini Angliji je bila potrjena Magna Carta Libertatum, katere bistvo je bilo, da tudi kralj ne sme početi vsega, kar hoče, ampak mora spoštovati pravo in določene pravice svojih podložnikov.
🗽 1776 – Ameriška Deklaracija o neodvisnosti je govorila o tem, da so ljudje ustvarjeni enaki in imajo nekatere pravice, ki jim jih ni mogoče odvzeti.
🇫🇷 1789 – Med francosko revolucijo je nastala Deklaracija o pravicah človeka in državljana, ki je govorila o svobodi in enakosti.
🏭 1833 – V Veliki Britaniji so v 19. stoletju začeli sprejemati zakone, ki so omejevali otroško delo. Zakon iz leta 1833 je na primer v tekstilnih tovarnah prepovedal delo otrokom, mlajšim od devet let.
🗳️ 1893 – Nova Zelandija je postala prva samoupravna država na svetu, kjer so vse odrasle ženske dobile pravico glasovati na parlamentarnih volitvah.
🇺🇳 1945 – Po grozotah druge svetovne vojne je postalo jasno, da je treba temeljne pravice ljudi zaščititi tudi na mednarodni ravni. Tako so bili ustanovljeni Združeni narodi – OZN.
Poleg človekovih imamo tudi otrokove pravice. Jih poznaš?
𝕿𝖚𝖉𝖎 𝖐𝖗𝖆𝖑𝖏 𝖓𝖊 𝖘𝖒𝖊 𝖕𝖔č𝖊𝖙𝖎 𝖛𝖘𝖊𝖌𝖆, 𝖐𝖆𝖗 𝖍𝖔č𝖊? 𝕻𝖔𝖙𝖊𝖒 𝖙𝖚𝖉𝖎 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖓𝖊.
Katera država je prva dala volilno pravico vsem odraslim ženskam?
Francija.
Švica.
Nova Zelandija.
<< Nazaj
Stran 6
🔎 Za starejše
Segregacija na jugu ZDA je temeljila na tako imenovanih zakonih Jima Crowa, ki so temnopolte in belce ločevali v šolah, na avtobusih, v restavracijah in celo pri pitnikih za vodo. Vrhovno sodišče ZDA je leta 1954 razsodilo, da je ločevanje v šolah protiustavno, leta 1956 pa še, da je protiustavno ločevanje na avtobusih. S tem se je bojkot v Montgomeryju končal.
Segregacija na jugu ZDA je temeljila na tako imenovanih zakonih Jima Crowa, ki so temnopolte in belce ločevali v šolah, na avtobusih, v restavracijah in celo pri pitnikih za vodo. Vrhovno sodišče ZDA je leta 1954 razsodilo, da je ločevanje v šolah protiustavno, leta 1956 pa še, da je protiustavno ločevanje na avtobusih. S tem se je bojkot v Montgomeryju končal.
Pravice na papirju in v življenju
Splošna deklaracija človekovih pravic ima 30 členov, prvi pa se začne z mislijo, da se vsi ljudje rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. 📃 A pravice na papirju še niso pravice tudi v življenju. 🤨
Na Slovenskem je bila splošna volilna pravica žensk dokončno uzakonjena leta 1945, v Švici pa so ženske na zveznih volitvah dobile volilno pravico šele leta 1971. 😮 Zgodba o človekovih pravicah iz leta 1948 še zdaleč ni končana, za človekove pravice se je pogosto treba boriti tudi še danes. ✊
🚌
Rosa Parks je postala eden najbolj znanih simbolov upora proti rasni segregaciji. 1. decembra 1955, sedem let po sprejetju deklaracije, se je po službi peljala z avtobusom po mestu Montgomery v Alabami. Ko se je avtobus napolnil, je voznik od nje zahteval, naj odstopi sedež belemu potniku. Rosa Parks tega ni storila, zato so jo aretirali. 🚓 Njena aretacija je sprožila velik protest. Temnopolti prebivalci Montgomeryja so mestne avtobuse bojkotirali kar 381 dni. 🚶♀️🚶 Med voditelji bojkota je bil tudi Martin Luther King ml., ki je pozneje postal eden najbolj znanih voditeljev ameriškega gibanja za državljanske pravice. ✊🏿
𝔖𝔢𝔡𝔢ž 𝔫𝔞 𝔞𝔳𝔱𝔬𝔟𝔲𝔰𝔲 𝔟𝔦 𝔪𝔬𝔯𝔞𝔩 𝔟𝔦𝔱𝔦 𝔷𝔞 𝔳𝔰𝔢 𝔢𝔫𝔞𝔨. 𝔗𝔲𝔡𝔦 𝔷𝔞 𝔭𝔰𝔢. 𝔑𝔬, 𝔪𝔬𝔤𝔬č𝔢 𝔷𝔞 𝔭𝔰𝔢 𝔫𝔢.
Tvoj odgovor:
Splošna deklaracija človekovih pravic ima 30 členov, prvi pa se začne z mislijo, da se vsi ljudje rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice. 📃 A pravice na papirju še niso pravice tudi v življenju. 🤨
Na Slovenskem je bila splošna volilna pravica žensk dokončno uzakonjena leta 1945, v Švici pa so ženske na zveznih volitvah dobile volilno pravico šele leta 1971. 😮 Zgodba o človekovih pravicah iz leta 1948 še zdaleč ni končana, za človekove pravice se je pogosto treba boriti tudi še danes. ✊
🚌
Rosa Parks je postala eden najbolj znanih simbolov upora proti rasni segregaciji. 1. decembra 1955, sedem let po sprejetju deklaracije, se je po službi peljala z avtobusom po mestu Montgomery v Alabami. Ko se je avtobus napolnil, je voznik od nje zahteval, naj odstopi sedež belemu potniku. Rosa Parks tega ni storila, zato so jo aretirali. 🚓 Njena aretacija je sprožila velik protest. Temnopolti prebivalci Montgomeryja so mestne avtobuse bojkotirali kar 381 dni. 🚶♀️🚶 Med voditelji bojkota je bil tudi Martin Luther King ml., ki je pozneje postal eden najbolj znanih voditeljev ameriškega gibanja za državljanske pravice. ✊🏿
𝔖𝔢𝔡𝔢ž 𝔫𝔞 𝔞𝔳𝔱𝔬𝔟𝔲𝔰𝔲 𝔟𝔦 𝔪𝔬𝔯𝔞𝔩 𝔟𝔦𝔱𝔦 𝔷𝔞 𝔳𝔰𝔢 𝔢𝔫𝔞𝔨. 𝔗𝔲𝔡𝔦 𝔷𝔞 𝔭𝔰𝔢. 𝔑𝔬, 𝔪𝔬𝔤𝔬č𝔢 𝔷𝔞 𝔭𝔰𝔢 𝔫𝔢.
Koliko dni so temnopolti prebivalci Montgomeryja bojkotirali avtobuse? Vpiši število.
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 7
🔎 Za starejše
Zahteva po osmih urah dela je povezana tudi z nastankom praznika dela. 1. maja 1886 so delavci v Chicagu začeli stavko za osemurni delavnik, ki se je nekaj dni pozneje končala s krvavimi spopadi. V spomin nanje 1. maj praznujemo v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pravice delavcev po svetu danes spremlja Mednarodna organizacija dela, ustanovljena leta 1919.
Zahteva po osmih urah dela je povezana tudi z nastankom praznika dela. 1. maja 1886 so delavci v Chicagu začeli stavko za osemurni delavnik, ki se je nekaj dni pozneje končala s krvavimi spopadi. V spomin nanje 1. maj praznujemo v številnih državah, tudi v Sloveniji. Pravice delavcev po svetu danes spremlja Mednarodna organizacija dela, ustanovljena leta 1919.
Pravice delavcev
Industrijska revolucija je prinesla parne stroje, železnice in velike tovarne, toda življenje delavcev je bilo pogosto vse prej kot udobno. 🏭 V tovarnah so delali tudi otroci, delovni dnevi so bili dolgi, stroji nevarni, plačilo pa majhno. 💸
Delavci so se začeli povezovati, stavkati in zahtevati krajši delovni čas, varnejše delo in boljše plačilo. Znana je postala zahteva: 8 ur dela 🔨, 8 ur počitka 😴, 8 ur prostega časa ⚽. Številne pravice delavcev, ki se nam danes zdijo običajne, so bile nekoč nekaj, kar si je bilo treba šele izboriti. 💪
8 𝖚𝖗 𝖕𝖔č𝖎𝖙𝖐𝖆? Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖇𝖎 𝖘𝖊 𝖕𝖔𝖌𝖆𝖏𝖆𝖑 𝖟𝖆 16.
Industrijska revolucija je prinesla parne stroje, železnice in velike tovarne, toda življenje delavcev je bilo pogosto vse prej kot udobno. 🏭 V tovarnah so delali tudi otroci, delovni dnevi so bili dolgi, stroji nevarni, plačilo pa majhno. 💸
Delavci so se začeli povezovati, stavkati in zahtevati krajši delovni čas, varnejše delo in boljše plačilo. Znana je postala zahteva: 8 ur dela 🔨, 8 ur počitka 😴, 8 ur prostega časa ⚽. Številne pravice delavcev, ki se nam danes zdijo običajne, so bile nekoč nekaj, kar si je bilo treba šele izboriti. 💪
8 𝖚𝖗 𝖕𝖔č𝖎𝖙𝖐𝖆? Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖇𝖎 𝖘𝖊 𝖕𝖔𝖌𝖆𝖏𝖆𝖑 𝖟𝖆 16.
Katera zahteva delavcev je postala znana?
8 ur dela, 8 počitka, 8 prostega časa.
12 ur dela, 12 ur spanja.
Delo brez počitka.
<< Nazaj
Stran 8
🔎 Za starejše
Strokovnjaki ločijo med enakostjo (vsi dobijo enako) in pravičnostjo oziroma enakimi možnostmi (vsak dobi to, kar potrebuje, da lahko sodeluje enakovredno). Konvencija OZN o pravicah invalidov iz leta 2006 od držav zahteva, da odpravljajo ovire in zagotavljajo razumne prilagoditve – takšne, ki človeku omogočijo enakopravno sodelovanje.
Strokovnjaki ločijo med enakostjo (vsi dobijo enako) in pravičnostjo oziroma enakimi možnostmi (vsak dobi to, kar potrebuje, da lahko sodeluje enakovredno). Konvencija OZN o pravicah invalidov iz leta 2006 od držav zahteva, da odpravljajo ovire in zagotavljajo razumne prilagoditve – takšne, ki človeku omogočijo enakopravno sodelovanje.
Enaka pravila ne pomenijo vedno tudi enakih možnosti
Vsi imamo enake človekove pravice. To pa še ne pomeni, da jih lahko vsi uresničujemo na popolnoma enak način. Včasih različne okoliščine ustvarijo različne ovire. 🚧 Na primer:
🪜 Do učilnice vodijo samo stopnice. Za večino učencev to ni težava. Za nekoga, ki uporablja invalidski voziček, pa lahko stopnice pomenijo, da do učilnice sploh ne more priti.
👉 Kaj pomaga? Dostopen vhod, dvigalo ali druga ustrezna prilagoditev prostora.
⏱️ Vsi imajo za test 45 minut. Nekdo z disleksijo ali drugo oviranostjo lahko za branje, razumevanje navodil ali zapisovanje potrebuje več časa.
👉 Kaj pomaga? Več časa, prilagojena oblika nalog ali druga ustrezna prilagoditev, da lahko svoje znanje pokaže pod primerljivimi pogoji.
🗣️ Slovenščine se šele učiš. Nekdo, ki se slovenščine šele uči, lahko dobro razume matematiko, naravoslovje ali druge vsebine, pa ima težave pri razumevanju navodil, razlag ali učnega gradiva.
👉 Kaj pomaga? Dodatna jezikovna podpora in dovolj časa za vključevanje v pouk.
𝔍𝔞𝔷 𝔰𝔢 𝔰𝔩𝔬𝔳𝔢𝔫šč𝔦𝔫𝔢 𝔱𝔲𝔡𝔦 š𝔢 𝔲č𝔦𝔪. ℨ𝔞𝔢𝔫𝔨𝔯𝔞𝔱 𝔷𝔫𝔞𝔪 𝔴𝔲𝔣.
Vsi imamo enake človekove pravice. To pa še ne pomeni, da jih lahko vsi uresničujemo na popolnoma enak način. Včasih različne okoliščine ustvarijo različne ovire. 🚧 Na primer:
🪜 Do učilnice vodijo samo stopnice. Za večino učencev to ni težava. Za nekoga, ki uporablja invalidski voziček, pa lahko stopnice pomenijo, da do učilnice sploh ne more priti.
👉 Kaj pomaga? Dostopen vhod, dvigalo ali druga ustrezna prilagoditev prostora.
⏱️ Vsi imajo za test 45 minut. Nekdo z disleksijo ali drugo oviranostjo lahko za branje, razumevanje navodil ali zapisovanje potrebuje več časa.
👉 Kaj pomaga? Več časa, prilagojena oblika nalog ali druga ustrezna prilagoditev, da lahko svoje znanje pokaže pod primerljivimi pogoji.
🗣️ Slovenščine se šele učiš. Nekdo, ki se slovenščine šele uči, lahko dobro razume matematiko, naravoslovje ali druge vsebine, pa ima težave pri razumevanju navodil, razlag ali učnega gradiva.
👉 Kaj pomaga? Dodatna jezikovna podpora in dovolj časa za vključevanje v pouk.
𝔍𝔞𝔷 𝔰𝔢 𝔰𝔩𝔬𝔳𝔢𝔫šč𝔦𝔫𝔢 𝔱𝔲𝔡𝔦 š𝔢 𝔲č𝔦𝔪. ℨ𝔞𝔢𝔫𝔨𝔯𝔞𝔱 𝔷𝔫𝔞𝔪 𝔴𝔲𝔣.
Kaj pomaga učencu, ki uporablja invalidski voziček, če do učilnice vodijo samo stopnice?
Pouk samo ob sredah.
Dvigalo ali dostopen vhod.
Da ostane doma.
<< Nazaj
Stran 9
🔎 Za starejše
Evropska unija od leta 2018 uporablja Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki določa, kako smejo podjetja zbirati in uporabljati osebne podatke. Imaš na primer pravico izvedeti, katere podatke o tebi hrani neko podjetje, in zahtevati, da jih izbriše. V Sloveniji morajo za nekatere spletne storitve, ki obdelujejo podatke otrok, mlajših od 15 let, privoliti starši.
Evropska unija od leta 2018 uporablja Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), ki določa, kako smejo podjetja zbirati in uporabljati osebne podatke. Imaš na primer pravico izvedeti, katere podatke o tebi hrani neko podjetje, in zahtevati, da jih izbriše. V Sloveniji morajo za nekatere spletne storitve, ki obdelujejo podatke otrok, mlajših od 15 let, privoliti starši.
Pravice veljajo tudi v digitalnem okolju
Telefon, družbena omrežja, spletne igre in umetna inteligenca niso prostor brez človekovih pravic. Tudi tam veljajo zasebnost, svoboda izražanja, dostop do informacij, enakost ter zaščita pred nasiljem in izkoriščanjem. 📱 Digitalno okolje pa omogoča tudi učenje, ustvarjanje, povezovanje z drugimi in sodelovanje v družbi. 🌐
⚖️
Tudi pravice imajo meje
Človekove pravice ne pomenijo, da lahko vsakdo počne karkoli. Pri uresničevanju svojih pravic je treba spoštovati tudi pravice drugih. Vsakdo ima tudi dolžnost do skupnosti. 🤝
𝕸𝖔𝖏𝖆 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖉𝖔 𝖑𝖆𝖏𝖆𝖓𝖏𝖆 𝖘𝖊 𝖐𝖔𝖓č𝖆 𝖙𝖆𝖒, 𝖐𝖏𝖊𝖗 𝖘𝖊 𝖟𝖆č𝖓𝖊 𝖘𝖔𝖘𝖊𝖉𝖔𝖛𝖆 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖉𝖔 𝖘𝖕𝖆𝖓𝖏𝖆.
Telefon, družbena omrežja, spletne igre in umetna inteligenca niso prostor brez človekovih pravic. Tudi tam veljajo zasebnost, svoboda izražanja, dostop do informacij, enakost ter zaščita pred nasiljem in izkoriščanjem. 📱 Digitalno okolje pa omogoča tudi učenje, ustvarjanje, povezovanje z drugimi in sodelovanje v družbi. 🌐
⚖️
Tudi pravice imajo meje
Človekove pravice ne pomenijo, da lahko vsakdo počne karkoli. Pri uresničevanju svojih pravic je treba spoštovati tudi pravice drugih. Vsakdo ima tudi dolžnost do skupnosti. 🤝
𝕸𝖔𝖏𝖆 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖉𝖔 𝖑𝖆𝖏𝖆𝖓𝖏𝖆 𝖘𝖊 𝖐𝖔𝖓č𝖆 𝖙𝖆𝖒, 𝖐𝖏𝖊𝖗 𝖘𝖊 𝖟𝖆č𝖓𝖊 𝖘𝖔𝖘𝖊𝖉𝖔𝖛𝖆 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖉𝖔 𝖘𝖕𝖆𝖓𝖏𝖆.
Katere pravice veljajo tudi na spletu?
Pravica do zasebnosti
Zaščita pred nasiljem
Pravica do žaljenja drugih
Svoboda izražanja
<< Nazaj
Stran 10
🔎 Za starejše
Pravica do izobraževanja ni samoumevna. Po podatkih UNESCA okrog 272 milijonov otrok in mladih po svetu ne hodi v šolo. Najpogostejši razlogi so revščina, vojne, otroško delo in to, da v nekaterih okoljih deklice ne smejo v šolo. V Afganistanu dekletom po šestem razredu šolanje sploh ni dovoljeno.
Pravica do izobraževanja ni samoumevna. Po podatkih UNESCA okrog 272 milijonov otrok in mladih po svetu ne hodi v šolo. Najpogostejši razlogi so revščina, vojne, otroško delo in to, da v nekaterih okoljih deklice ne smejo v šolo. V Afganistanu dekletom po šestem razredu šolanje sploh ni dovoljeno.
Tvoje pravice: pravica do izobraževanja
Na naslednjih straneh spoznaj dvanajst pravic, ki so zate še posebno pomembne. Večino jih zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah, ki so jo Združeni narodi sprejeli 20. novembra 1989. 🇺🇳
Vsak ima pravico, da se uči, da razvija svoje znanje in sposobnosti. 📚 Osnovna šola mora biti za vse obvezna in brezplačna. 🏫 Šola pa ni namenjena samo učenju poštevanke: po Konvenciji naj otroku pomaga razviti njegove talente ter ga nauči spoštovanja do drugih ljudi, do narave in do človekovih pravic. 🌱
👉 Primer: Otroci, ki se v Slovenijo priselijo iz tujine, imajo pravico hoditi v šolo pod enakimi pogoji kot otroci, ki so državljani Slovenije. Če ne znajo slovensko, jim šola organizira dodatni pouk slovenščine.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 28. in 29. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 26. člen.
𝔗𝔲𝔡𝔦 𝔧𝔞𝔷 𝔥𝔬𝔡𝔦𝔪 𝔳 š𝔬𝔩𝔬. 𝔓𝔞𝔰𝔧𝔬. ℑ𝔷 »𝔰𝔢𝔡𝔦« 𝔦𝔪𝔞𝔪 𝔭𝔢𝔱𝔨𝔬, 𝔦𝔷 »𝔭𝔲𝔰𝔱𝔦 𝔨𝔩𝔬𝔟𝔞𝔰𝔬« 𝔭𝔞 š𝔢 𝔭𝔬𝔭𝔯𝔞𝔳𝔩𝔧𝔞𝔪.
Na naslednjih straneh spoznaj dvanajst pravic, ki so zate še posebno pomembne. Večino jih zagotavlja Konvencija o otrokovih pravicah, ki so jo Združeni narodi sprejeli 20. novembra 1989. 🇺🇳
Vsak ima pravico, da se uči, da razvija svoje znanje in sposobnosti. 📚 Osnovna šola mora biti za vse obvezna in brezplačna. 🏫 Šola pa ni namenjena samo učenju poštevanke: po Konvenciji naj otroku pomaga razviti njegove talente ter ga nauči spoštovanja do drugih ljudi, do narave in do človekovih pravic. 🌱
👉 Primer: Otroci, ki se v Slovenijo priselijo iz tujine, imajo pravico hoditi v šolo pod enakimi pogoji kot otroci, ki so državljani Slovenije. Če ne znajo slovensko, jim šola organizira dodatni pouk slovenščine.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 28. in 29. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 26. člen.
𝔗𝔲𝔡𝔦 𝔧𝔞𝔷 𝔥𝔬𝔡𝔦𝔪 𝔳 š𝔬𝔩𝔬. 𝔓𝔞𝔰𝔧𝔬. ℑ𝔷 »𝔰𝔢𝔡𝔦« 𝔦𝔪𝔞𝔪 𝔭𝔢𝔱𝔨𝔬, 𝔦𝔷 »𝔭𝔲𝔰𝔱𝔦 𝔨𝔩𝔬𝔟𝔞𝔰𝔬« 𝔭𝔞 š𝔢 𝔭𝔬𝔭𝔯𝔞𝔳𝔩𝔧𝔞𝔪.
Kakšna mora biti osnovna šola po Konvenciji o otrokovih pravicah?
Plačljiva
Brezplačna
Samo za državljane
Obvezna
<< Nazaj
Stran 11
🔎 Za starejše
Konvencija posebej omenja tudi zaščito pred ekonomskim izkoriščanjem (32. člen), torej pred delom, ki je nevarno ali otroku onemogoča šolanje. Po ocenah UNICEF-a in Mednarodne organizacije dela po svetu dela okrog 138 milijonov otrok, približno 54 milijonov od njih pri nevarnih delih.
Konvencija posebej omenja tudi zaščito pred ekonomskim izkoriščanjem (32. člen), torej pred delom, ki je nevarno ali otroku onemogoča šolanje. Po ocenah UNICEF-a in Mednarodne organizacije dela po svetu dela okrog 138 milijonov otrok, približno 54 milijonov od njih pri nevarnih delih.
Tvoje pravice: pravica do varnosti in zaščite pred nasiljem
Poleg telesnega nasilja sem spadajo tudi zlorabe, poniževanje in izkoriščanje – doma, v šoli, med vrstniki in tudi na spletu. 🛡️ Država mora otroke zaščititi pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, zanemarjanja in izkoriščanja, ne glede na to, kdo jih izvaja. V Sloveniji je od leta 2016 prepovedano tudi telesno kaznovanje otrok, torej tudi »vzgojna« klofuta. 🚫 Otrok je žrtev nasilja tudi takrat, ko samo gleda nasilje nad drugim članom družine. 🏠
Če se ti dogaja kaj takega, povej odraslemu, ki mu zaupaš, ali pokliči TOM telefon na brezplačno številko 116 111 (vsak dan od 12. do 20. ure). ☎️
👉 Primer: Sošolci nekoga v skupinskem klepetu vsak dan zasmehujejo in mu pošiljajo žaljive slike. Tudi to je nasilje – spletno nasilje.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 19. člen.
𝕶𝖉𝖔𝖗 𝖑𝖆𝖏𝖆 𝖓𝖆 𝖉𝖗𝖚𝖌𝖊, 𝖓𝖎 𝖕𝖔𝖌𝖚𝖒𝖊𝖓. 𝕻𝖔𝖌𝖚𝖒𝖊𝖓 𝖏𝖊 𝖙𝖎𝖘𝖙𝖎, 𝖐𝖎 𝖕𝖔𝖛𝖊 𝖓𝖆𝖕𝖗𝖊𝖏.
Poleg telesnega nasilja sem spadajo tudi zlorabe, poniževanje in izkoriščanje – doma, v šoli, med vrstniki in tudi na spletu. 🛡️ Država mora otroke zaščititi pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja, zanemarjanja in izkoriščanja, ne glede na to, kdo jih izvaja. V Sloveniji je od leta 2016 prepovedano tudi telesno kaznovanje otrok, torej tudi »vzgojna« klofuta. 🚫 Otrok je žrtev nasilja tudi takrat, ko samo gleda nasilje nad drugim članom družine. 🏠
Če se ti dogaja kaj takega, povej odraslemu, ki mu zaupaš, ali pokliči TOM telefon na brezplačno številko 116 111 (vsak dan od 12. do 20. ure). ☎️
👉 Primer: Sošolci nekoga v skupinskem klepetu vsak dan zasmehujejo in mu pošiljajo žaljive slike. Tudi to je nasilje – spletno nasilje.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 19. člen.
𝕶𝖉𝖔𝖗 𝖑𝖆𝖏𝖆 𝖓𝖆 𝖉𝖗𝖚𝖌𝖊, 𝖓𝖎 𝖕𝖔𝖌𝖚𝖒𝖊𝖓. 𝕻𝖔𝖌𝖚𝖒𝖊𝖓 𝖏𝖊 𝖙𝖎𝖘𝖙𝖎, 𝖐𝖎 𝖕𝖔𝖛𝖊 𝖓𝖆𝖕𝖗𝖊𝖏.
Kam lahko otrok brezplačno pokliče, če se mu dogaja nasilje ali je v stiski?
Na TOM telefon, 116 111.
Sam mora rešiti težavo.
Na radijsko postajo.
<< Nazaj
Stran 12
🔎 Za starejše
Zasebnost otrok ni neomejena. Starši morajo za otroka skrbeti, zato smejo – glede na njegovo starost – vedeti, s kom se druži in kaj počne na spletu. Pomembno je, da to počnejo sorazmerno: pri mlajšem otroku je starševski nadzor na telefonu smiseln, pri najstniku pa je bolje, da se o spletni varnosti pogovorijo, kot da skrivaj berejo vsa njegova sporočila.
Zasebnost otrok ni neomejena. Starši morajo za otroka skrbeti, zato smejo – glede na njegovo starost – vedeti, s kom se druži in kaj počne na spletu. Pomembno je, da to počnejo sorazmerno: pri mlajšem otroku je starševski nadzor na telefonu smiseln, pri najstniku pa je bolje, da se o spletni varnosti pogovorijo, kot da skrivaj berejo vsa njegova sporočila.
Tvoje pravice: pravica do zasebnosti
Nihče se ne sme kar tako vtikati v tvoja sporočila, fotografije, osebne podatke in zasebno življenje. 🔒 Konvencija pravi, da se nihče ne sme samovoljno vmešavati v otrokovo zasebnost, družino, dom ali dopisovanje in da ima otrok pravico do zaščite pred napadi na svojo čast in ugled. 🙅
To velja tudi na spletu: brez dovoljenja ne smeš objaviti fotografije ali posnetka sošolca – in on ne tvojega. 📸
👉 Primer: Sošolec vzame tvoj telefon in prebere sporočilo, ki si ga poslal/a prijatelju. To je kršitev tvoje zasebnosti.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 16. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 12. člen.
𝔐𝔬𝔧 𝔡𝔫𝔢𝔳𝔫𝔦𝔨 𝔧𝔢 𝔷𝔞𝔨𝔩𝔢𝔫𝔧𝔢𝔫. 𝔎𝔩𝔧𝔲č 𝔰𝔢𝔪 𝔷𝔞𝔨𝔬𝔭𝔞𝔩 𝔫𝔞 𝔳𝔯𝔱𝔲. 𝔎𝔧𝔢, 𝔫𝔢 𝔳𝔢𝔪 𝔳𝔢č.
Nihče se ne sme kar tako vtikati v tvoja sporočila, fotografije, osebne podatke in zasebno življenje. 🔒 Konvencija pravi, da se nihče ne sme samovoljno vmešavati v otrokovo zasebnost, družino, dom ali dopisovanje in da ima otrok pravico do zaščite pred napadi na svojo čast in ugled. 🙅
To velja tudi na spletu: brez dovoljenja ne smeš objaviti fotografije ali posnetka sošolca – in on ne tvojega. 📸
👉 Primer: Sošolec vzame tvoj telefon in prebere sporočilo, ki si ga poslal/a prijatelju. To je kršitev tvoje zasebnosti.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 16. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 12. člen.
𝔐𝔬𝔧 𝔡𝔫𝔢𝔳𝔫𝔦𝔨 𝔧𝔢 𝔷𝔞𝔨𝔩𝔢𝔫𝔧𝔢𝔫. 𝔎𝔩𝔧𝔲č 𝔰𝔢𝔪 𝔷𝔞𝔨𝔬𝔭𝔞𝔩 𝔫𝔞 𝔳𝔯𝔱𝔲. 𝔎𝔧𝔢, 𝔫𝔢 𝔳𝔢𝔪 𝔳𝔢č.
Nekdo ti brez dovoljenja vzame telefon in bere tvoja sporočila. Katero pravico krši?
Pravico do zasebnosti.
Pravico do izobraževanja.
Pravico do informacij.
<< Nazaj
Stran 13
🔎 Za starejše
V Sloveniji vsako leto poteka otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Učenci iz vse države razpravljajo o izbrani temi, na nacionalnem zasedanju v Državnem zboru pa sprejmejo sklepe, ki jih predstavijo odločevalcem.
V Sloveniji vsako leto poteka otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Učenci iz vse države razpravljajo o izbrani temi, na nacionalnem zasedanju v Državnem zboru pa sprejmejo sklepe, ki jih predstavijo odločevalcem.
Tvoje pravice: pravica povedati svoje mnenje in biti slišan
Mladi imajo pravico izraziti svoje mnenje o vprašanjih, ki jih zadevajo. Odrasli morajo njihovo mnenje resno obravnavati in ga upoštevati glede na njihovo starost in zrelost. 🗣️ To ne pomeni, da imajo otroci vedno zadnjo besedo. Pomeni pa, da jih morajo odrasli vprašati, poslušati in njihovo mnenje resno upoštevati. Bolj ko je otrok star in zrel, večjo težo ima njegovo mnenje. 👂
V šoli lahko svoje mnenje poveš tudi v skupnosti učencev ali šolskem parlamentu. 🏫
👉 Primer: Ko se starši ločujejo in sodišče odloča, pri kom bo otrok živel, se lahko sodnik pogovori tudi z otrokom. Pomaga mu lahko zagovornik, ki poskrbi, da otrokov glas pride do sodišča.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 12. člen.
Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖒𝖊 𝖓𝖎 𝖛𝖕𝖗𝖆š𝖆𝖑, 𝖆𝖑𝖎 ž𝖊𝖑𝖎𝖒 𝖉𝖊𝖑𝖎𝖙𝖎 𝖐𝖔𝖘𝖙. 𝕶𝖗š𝖎𝖙𝖊𝖛 12. č𝖑𝖊𝖓𝖆!
Mladi imajo pravico izraziti svoje mnenje o vprašanjih, ki jih zadevajo. Odrasli morajo njihovo mnenje resno obravnavati in ga upoštevati glede na njihovo starost in zrelost. 🗣️ To ne pomeni, da imajo otroci vedno zadnjo besedo. Pomeni pa, da jih morajo odrasli vprašati, poslušati in njihovo mnenje resno upoštevati. Bolj ko je otrok star in zrel, večjo težo ima njegovo mnenje. 👂
V šoli lahko svoje mnenje poveš tudi v skupnosti učencev ali šolskem parlamentu. 🏫
👉 Primer: Ko se starši ločujejo in sodišče odloča, pri kom bo otrok živel, se lahko sodnik pogovori tudi z otrokom. Pomaga mu lahko zagovornik, ki poskrbi, da otrokov glas pride do sodišča.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 12. člen.
Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖒𝖊 𝖓𝖎 𝖛𝖕𝖗𝖆š𝖆𝖑, 𝖆𝖑𝖎 ž𝖊𝖑𝖎𝖒 𝖉𝖊𝖑𝖎𝖙𝖎 𝖐𝖔𝖘𝖙. 𝕶𝖗š𝖎𝖙𝖊𝖛 12. č𝖑𝖊𝖓𝖆!
Kaj pomeni pravica biti slišan?
Vedno odločim sam/a.
Mnenje imajo samo odrasli.
Odrasli me morajo vprašati in poslušati.
<< Nazaj
Stran 14
🔎 Za starejše
Kjer svobode izražanja ni, se pojavi cenzura. Organizacija Novinarji brez meja vsako leto objavi lestvico svobode medijev, na kateri primerja 180 držav. V nekaterih državah lahko novinarje zaradi njihovega pisanja zaprejo ali jim celo grozi smrt.
Kjer svobode izražanja ni, se pojavi cenzura. Organizacija Novinarji brez meja vsako leto objavi lestvico svobode medijev, na kateri primerja 180 držav. V nekaterih državah lahko novinarje zaradi njihovega pisanja zaprejo ali jim celo grozi smrt.
Tvoje pravice: svoboda izražanja
Vsakdo ima pravico svobodno izražati svoje misli, mnenja in ideje – z besedami, pisanjem, risbami, glasbo ali oblačili. 🎨✍️ Pri tem pa moramo spoštovati tudi pravice in ugled drugih. Svoboda izražanja na primer ne pomeni, da lahko spodbujamo sovraštvo do drugih ljudi, jih žalimo ali jim grozimo. 🚫
Svoboda izražanja tudi ne pomeni, da lahko govoriš kadar koli: učitelj ti lahko vzame besedo, če z njo motiš pouk. 🤫
👉 Primer: V šolskem časopisu napišeš članek, da bi morali imeti v jedilnici več zelenjave. To je svoboda izražanja. Če pa na spletu objaviš lažno in žaljivo objavo o sošolki, si prestopil/a mejo.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 13. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 19. člen.
𝔖𝔳𝔬𝔟𝔬𝔡𝔞 𝔦𝔷𝔯𝔞ž𝔞𝔫𝔧𝔞: 𝔴𝔲𝔣! 𝔄𝔪𝔭𝔞𝔨 𝔫𝔢 𝔬𝔟 š𝔢𝔰𝔱𝔦𝔥 𝔷𝔧𝔲𝔱𝔯𝔞𝔧 𝔭𝔬𝔡 𝔰𝔬𝔰𝔢𝔡𝔬𝔳𝔦𝔪 𝔬𝔨𝔫𝔬𝔪.
Vsakdo ima pravico svobodno izražati svoje misli, mnenja in ideje – z besedami, pisanjem, risbami, glasbo ali oblačili. 🎨✍️ Pri tem pa moramo spoštovati tudi pravice in ugled drugih. Svoboda izražanja na primer ne pomeni, da lahko spodbujamo sovraštvo do drugih ljudi, jih žalimo ali jim grozimo. 🚫
Svoboda izražanja tudi ne pomeni, da lahko govoriš kadar koli: učitelj ti lahko vzame besedo, če z njo motiš pouk. 🤫
👉 Primer: V šolskem časopisu napišeš članek, da bi morali imeti v jedilnici več zelenjave. To je svoboda izražanja. Če pa na spletu objaviš lažno in žaljivo objavo o sošolki, si prestopil/a mejo.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 13. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 19. člen.
𝔖𝔳𝔬𝔟𝔬𝔡𝔞 𝔦𝔷𝔯𝔞ž𝔞𝔫𝔧𝔞: 𝔴𝔲𝔣! 𝔄𝔪𝔭𝔞𝔨 𝔫𝔢 𝔬𝔟 š𝔢𝔰𝔱𝔦𝔥 𝔷𝔧𝔲𝔱𝔯𝔞𝔧 𝔭𝔬𝔡 𝔰𝔬𝔰𝔢𝔡𝔬𝔳𝔦𝔪 𝔬𝔨𝔫𝔬𝔪.
Kaj od naštetega JE svoboda izražanja?
Grožnje sošolcu
Spodbujanje sovraštva
Majica s sporočilom
Članek v šolskem časopisu
<< Nazaj
Stran 15
🔎 Za starejše
V Sloveniji lahko vsakdo – tudi učenec – od državnih organov in občin zahteva informacije javnega značaja, na primer, koliko denarja je občina porabila za novo igrišče. Če mu jih ne dajo, se lahko pritoži pri Informacijskem pooblaščencu.
V Sloveniji lahko vsakdo – tudi učenec – od državnih organov in občin zahteva informacije javnega značaja, na primer, koliko denarja je občina porabila za novo igrišče. Če mu jih ne dajo, se lahko pritoži pri Informacijskem pooblaščencu.
Tvoje pravice: pravica do informacij
Vsak ima pravico iskati in prejemati informacije. Dostop do zanesljivih in razumljivih informacij je pomemben tudi zato, da si lahko ustvariš svoje mnenje in sprejemaš informirane odločitve. 🔎 Konvencija od držav zahteva, da otrokom omogočijo dostop do informacij iz različnih virov – knjig, časopisov, televizije, spleta – in jih hkrati zaščitijo pred vsebinami, ki jim škodujejo. 📰📺
Imaš tudi pravico, da ti odrasli na razumljiv način razložijo stvari, ki se tičejo tebe. Pri Varuhu človekovih pravic pravijo: »Če pravic ne poznaš, jih ne moreš uveljaviti!« 💡
👉 Primer: Za šolsko nalogo iščeš podatke na spletu. Pravico imaš do informacij, a pametno je preveriti, ali so zanesljive: kdo jih je objavil, kdaj in ali jih potrjujejo tudi drugi viri.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 17. člen.
𝕻𝖗𝖊𝖛𝖊𝖗𝖎𝖑𝖆 𝖘𝖊𝖒 𝖛 𝖙𝖗𝖊𝖍 𝖛𝖎𝖗𝖎𝖍: Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖏𝖊 𝖗𝖊𝖘 𝖕𝖔𝖏𝖊𝖉𝖊𝖑 𝖒𝖔𝖏 𝖕𝖎š𝖐𝖔𝖙.
Vsak ima pravico iskati in prejemati informacije. Dostop do zanesljivih in razumljivih informacij je pomemben tudi zato, da si lahko ustvariš svoje mnenje in sprejemaš informirane odločitve. 🔎 Konvencija od držav zahteva, da otrokom omogočijo dostop do informacij iz različnih virov – knjig, časopisov, televizije, spleta – in jih hkrati zaščitijo pred vsebinami, ki jim škodujejo. 📰📺
Imaš tudi pravico, da ti odrasli na razumljiv način razložijo stvari, ki se tičejo tebe. Pri Varuhu človekovih pravic pravijo: »Če pravic ne poznaš, jih ne moreš uveljaviti!« 💡
👉 Primer: Za šolsko nalogo iščeš podatke na spletu. Pravico imaš do informacij, a pametno je preveriti, ali so zanesljive: kdo jih je objavil, kdaj in ali jih potrjujejo tudi drugi viri.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 17. člen.
𝕻𝖗𝖊𝖛𝖊𝖗𝖎𝖑𝖆 𝖘𝖊𝖒 𝖛 𝖙𝖗𝖊𝖍 𝖛𝖎𝖗𝖎𝖍: Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖏𝖊 𝖗𝖊𝖘 𝖕𝖔𝖏𝖊𝖉𝖊𝖑 𝖒𝖔𝖏 𝖕𝖎š𝖐𝖔𝖙.
Kaj je pametno narediti z informacijo, ki jo najdeš na spletu?
Verjeti všečkom.
Preveriti vir.
Takoj jo deliti.
<< Nazaj
Stran 16
🔎 Za starejše
V Sloveniji o diskriminaciji odloča Zagovornik načela enakosti, samostojen državni organ, na katerega se lahko obrne vsak, ki meni, da je bil obravnavan slabše zaradi svoje osebne okoliščine. Diskriminacija je prepovedana pri zaposlovanju, izobraževanju, dostopu do stanovanj, storitev in na drugih področjih.
V Sloveniji o diskriminaciji odloča Zagovornik načela enakosti, samostojen državni organ, na katerega se lahko obrne vsak, ki meni, da je bil obravnavan slabše zaradi svoje osebne okoliščine. Diskriminacija je prepovedana pri zaposlovanju, izobraževanju, dostopu do stanovanj, storitev in na drugih področjih.
Tvoje pravice: pravica do enakosti in nediskriminacije
Nihče ne sme biti obravnavan slabše zaradi spola, jezika, porekla, barve kože, vere, invalidnosti, premoženjskega položaja ali druge osebne okoliščine. 🤝 To je ena temeljnih pravic, saj zagotavlja, da vse druge pravice veljajo za čisto vse. 🌈
Diskriminacija je lahko očitna – nekoga na primer ne sprejmejo v ekipo zaradi barve kože – ali skrita, ko so pravila videti enaka, a nekatere ljudi postavljajo v slabši položaj. 👀
👉 Primer: Skupina sošolcev ne želi, da se jim pri igri pridruži deklica, ker govori drug jezik. To je diskriminacija.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 2. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 2. člen; Ustava Republike Slovenije, 14. člen.
𝔓𝔰𝔦, 𝔪𝔞č𝔨𝔢 𝔦𝔫 𝔭𝔞𝔭𝔦𝔤𝔢 – 𝔳𝔰𝔦 𝔳 𝔦𝔰𝔱𝔬 𝔢𝔨𝔦𝔭𝔬! 𝔑𝔬, 𝔭𝔞𝔭𝔦𝔤𝔞 𝔧𝔢 𝔩𝔞𝔥𝔨𝔬 𝔰𝔬𝔡𝔫𝔦𝔨.
Nihče ne sme biti obravnavan slabše zaradi spola, jezika, porekla, barve kože, vere, invalidnosti, premoženjskega položaja ali druge osebne okoliščine. 🤝 To je ena temeljnih pravic, saj zagotavlja, da vse druge pravice veljajo za čisto vse. 🌈
Diskriminacija je lahko očitna – nekoga na primer ne sprejmejo v ekipo zaradi barve kože – ali skrita, ko so pravila videti enaka, a nekatere ljudi postavljajo v slabši položaj. 👀
👉 Primer: Skupina sošolcev ne želi, da se jim pri igri pridruži deklica, ker govori drug jezik. To je diskriminacija.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 2. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 2. člen; Ustava Republike Slovenije, 14. člen.
𝔓𝔰𝔦, 𝔪𝔞č𝔨𝔢 𝔦𝔫 𝔭𝔞𝔭𝔦𝔤𝔢 – 𝔳𝔰𝔦 𝔳 𝔦𝔰𝔱𝔬 𝔢𝔨𝔦𝔭𝔬! 𝔑𝔬, 𝔭𝔞𝔭𝔦𝔤𝔞 𝔧𝔢 𝔩𝔞𝔥𝔨𝔬 𝔰𝔬𝔡𝔫𝔦𝔨.
Zaradi česa nihče ne sme biti obravnavan slabše?
Zaradi neopravljene domače naloge
Zaradi barve kože
Zaradi spola
Zaradi jezika
<< Nazaj
Stran 17
🔎 Za starejše
Ta pravica je tesno povezana s prepovedjo mučenja in nečloveškega ravnanja, ki velja brez izjeme – tudi v vojni ali izrednih razmerah. Varuh človekovih pravic v Sloveniji kot državni preventivni mehanizem obiskuje zapore, policijske postaje, domove za starejše in druge kraje, kjer imajo ljudje omejeno svobodo, ter preverja, kako ravnajo z njimi.
Ta pravica je tesno povezana s prepovedjo mučenja in nečloveškega ravnanja, ki velja brez izjeme – tudi v vojni ali izrednih razmerah. Varuh človekovih pravic v Sloveniji kot državni preventivni mehanizem obiskuje zapore, policijske postaje, domove za starejše in druge kraje, kjer imajo ljudje omejeno svobodo, ter preverja, kako ravnajo z njimi.
Tvoje pravice: pravica do telesne in duševne celovitosti
Vsakdo ima pravico, da drugi spoštujejo njegovo telo in osebne meje. Pomembno je, da se te drugi ne dotikajo proti tvoji volji – ne odrasel ne vrstnik. Tudi če si se z dotikom prej strinjal/a, si lahko kadar koli premisliš. ✋ Enako pomembna je duševna celovitost: nihče te ne sme ustrahovati, poniževati ali prisiliti v nekaj, česar nočeš. 🧠
Če ti je kdo prestopil meje, to ni tvoja krivda. Povej odraslemu, ki mu zaupaš, ali pokliči TOM telefon (116 111). ☎️
👉 Primer: Trener te kaznuje tako, da te pred vsemi zasmehuje ali ti za kazen naloži izčrpavajoče vaje. Pri Varuhu človekovih pravic opozarjajo, da je takšno ravnanje z mladimi nedopustno.
📜 Kje je zapisano? Ustava Republike Slovenije, 35. člen; Konvencija o otrokovih pravicah, 19. in 37. člen.
𝕺𝖇𝖏𝖊𝖒? 𝕾𝖆𝖒𝖔 č𝖊 𝖌𝖆 𝖏𝖆𝖟 𝖕𝖔𝖓𝖚𝖉𝖎𝖒. 𝕿𝖚𝖉𝖎 𝖕𝖘𝖎 𝖎𝖒𝖆𝖒𝖔 𝖔𝖘𝖊𝖇𝖓𝖊 𝖒𝖊𝖏𝖊.
Vsakdo ima pravico, da drugi spoštujejo njegovo telo in osebne meje. Pomembno je, da se te drugi ne dotikajo proti tvoji volji – ne odrasel ne vrstnik. Tudi če si se z dotikom prej strinjal/a, si lahko kadar koli premisliš. ✋ Enako pomembna je duševna celovitost: nihče te ne sme ustrahovati, poniževati ali prisiliti v nekaj, česar nočeš. 🧠
Če ti je kdo prestopil meje, to ni tvoja krivda. Povej odraslemu, ki mu zaupaš, ali pokliči TOM telefon (116 111). ☎️
👉 Primer: Trener te kaznuje tako, da te pred vsemi zasmehuje ali ti za kazen naloži izčrpavajoče vaje. Pri Varuhu človekovih pravic opozarjajo, da je takšno ravnanje z mladimi nedopustno.
📜 Kje je zapisano? Ustava Republike Slovenije, 35. člen; Konvencija o otrokovih pravicah, 19. in 37. člen.
𝕺𝖇𝖏𝖊𝖒? 𝕾𝖆𝖒𝖔 č𝖊 𝖌𝖆 𝖏𝖆𝖟 𝖕𝖔𝖓𝖚𝖉𝖎𝖒. 𝕿𝖚𝖉𝖎 𝖕𝖘𝖎 𝖎𝖒𝖆𝖒𝖔 𝖔𝖘𝖊𝖇𝖓𝖊 𝖒𝖊𝖏𝖊.
Z dotikom si se prej strinjal/a, zdaj pa ti ni več prijeten. Kaj velja?
Kadar koli si lahko premisliš.
Odločijo odrasli.
Ne smeš več reči ne.
<< Nazaj
Stran 18
🔎 Za starejše
Odbor OZN za otrokove pravice je leta 2013 posebej opozoril, da je pravica do igre ena najbolj spregledanih. Ugotovil je, da otrokom čas za igro vse bolj jemljejo pritisk na šolske uspehe, pomanjkanje varnih prostorov za igro in preveč organiziranih dejavnosti.
Odbor OZN za otrokove pravice je leta 2013 posebej opozoril, da je pravica do igre ena najbolj spregledanih. Ugotovil je, da otrokom čas za igro vse bolj jemljejo pritisk na šolske uspehe, pomanjkanje varnih prostorov za igro in preveč organiziranih dejavnosti.
Tvoje pravice: pravica do počitka, prostega časa in igre
Počitek, prosti čas, igra, rekreacija, kulturno in umetniško življenje – vse to so tvoje pravice. 🎲⚽🎨 Igra ni izguba časa: pri igri se otroci učijo sodelovanja, reševanja težav in ustvarjalnosti. 🧩 Konvencija od držav zahteva, da otrokom omogočijo tudi sodelovanje v kulturnem in umetniškem življenju, na primer z dostopnimi knjižnicami, igrišči in kulturnimi prireditvami. 🎭📚
👉 Primer: Če imaš vsak dan po pouku še pet obšolskih dejavnosti in kup domačih nalog, ti ne ostane časa za počitek in igro. Tudi to je vprašanje tvojih pravic.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 31. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 24. člen.
𝕻𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖉𝖔 𝖎𝖌𝖗𝖊? Š𝖓𝖔𝖋𝖎, 𝖙𝖔 𝖕𝖔𝖒𝖊𝖓𝖎, 𝖉𝖆 𝖏𝖊 𝖒𝖊𝖙𝖆𝖓𝖏𝖊 𝖕𝖆𝖑č𝖐𝖊 𝖟𝖉𝖆𝖏 𝖚𝖗𝖆𝖉𝖓𝖔!
Tvoj odgovor:
Počitek, prosti čas, igra, rekreacija, kulturno in umetniško življenje – vse to so tvoje pravice. 🎲⚽🎨 Igra ni izguba časa: pri igri se otroci učijo sodelovanja, reševanja težav in ustvarjalnosti. 🧩 Konvencija od držav zahteva, da otrokom omogočijo tudi sodelovanje v kulturnem in umetniškem življenju, na primer z dostopnimi knjižnicami, igrišči in kulturnimi prireditvami. 🎭📚
👉 Primer: Če imaš vsak dan po pouku še pet obšolskih dejavnosti in kup domačih nalog, ti ne ostane časa za počitek in igro. Tudi to je vprašanje tvojih pravic.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 31. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 24. člen.
𝕻𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖆 𝖉𝖔 𝖎𝖌𝖗𝖊? Š𝖓𝖔𝖋𝖎, 𝖙𝖔 𝖕𝖔𝖒𝖊𝖓𝖎, 𝖉𝖆 𝖏𝖊 𝖒𝖊𝖙𝖆𝖓𝖏𝖊 𝖕𝖆𝖑č𝖐𝖊 𝖟𝖉𝖆𝖏 𝖚𝖗𝖆𝖉𝖓𝖔!
Premešaj črke R A G I in ugotovi, do česa imaš po 31. členu Konvencije o otrokovih pravicah pravico!
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 19
🔎 Za starejše
Pri Varuhu človekovih pravic deluje program Zagovornik – glas otroka. Zagovornik je odrasla oseba, ki se z otrokom pogovori, ga posluša in pomaga, da je njegovo mnenje slišano v postopkih, ki ga zadevajo – na primer, ko se starši ne morejo dogovoriti, pri kom bo otrok živel.
Pri Varuhu človekovih pravic deluje program Zagovornik – glas otroka. Zagovornik je odrasla oseba, ki se z otrokom pogovori, ga posluša in pomaga, da je njegovo mnenje slišano v postopkih, ki ga zadevajo – na primer, ko se starši ne morejo dogovoriti, pri kom bo otrok živel.
Tvoje pravice: pravica do družinskega življenja
Vsak otrok ima pravico do družinskega življenja in stikov s starši, tudi če ti ne živijo skupaj, razen kadar bi bilo to zanj škodljivo. 👨👩👧 Pri odločitvah, ki vplivajo na otroke, je treba posebej upoštevati, kaj je zanje najbolje. Temu pravimo načelo največje koristi otroka. ⭐
Za otroka morata skrbeti oba starša, država pa jima mora pri tem pomagati. Otroka ne smejo ločiti od staršev proti njihovi volji, razen če je to res nujno za njegovo dobro – na primer, ko starši otroka zanemarjajo ali so do njega nasilni. 🏠
👉 Primer: Starši so se ločili in otrok živi pri mami. Pravico ima, da se redno srečuje tudi z očetom. Ko sodišče odloča o stikih, upošteva otrokove želje in to, kaj je zanj najbolje.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 3., 9. in 18. člen.
𝔐𝔬𝔧𝔞 𝔡𝔯𝔲ž𝔦𝔫𝔞: 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞, š𝔱𝔦𝔯𝔦 𝔰𝔨𝔬𝔡𝔢𝔩𝔦𝔠𝔢 𝔦𝔫 𝔢𝔫 𝔨𝔞𝔳č. 𝔓𝔬𝔭𝔬𝔩𝔫𝔞.
Vsak otrok ima pravico do družinskega življenja in stikov s starši, tudi če ti ne živijo skupaj, razen kadar bi bilo to zanj škodljivo. 👨👩👧 Pri odločitvah, ki vplivajo na otroke, je treba posebej upoštevati, kaj je zanje najbolje. Temu pravimo načelo največje koristi otroka. ⭐
Za otroka morata skrbeti oba starša, država pa jima mora pri tem pomagati. Otroka ne smejo ločiti od staršev proti njihovi volji, razen če je to res nujno za njegovo dobro – na primer, ko starši otroka zanemarjajo ali so do njega nasilni. 🏠
👉 Primer: Starši so se ločili in otrok živi pri mami. Pravico ima, da se redno srečuje tudi z očetom. Ko sodišče odloča o stikih, upošteva otrokove želje in to, kaj je zanj najbolje.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 3., 9. in 18. člen.
𝔐𝔬𝔧𝔞 𝔡𝔯𝔲ž𝔦𝔫𝔞: 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞, š𝔱𝔦𝔯𝔦 𝔰𝔨𝔬𝔡𝔢𝔩𝔦𝔠𝔢 𝔦𝔫 𝔢𝔫 𝔨𝔞𝔳č. 𝔓𝔬𝔭𝔬𝔩𝔫𝔞.
Kako imenujemo načelo, po katerem je treba pri odločitvah, ki vplivajo na otroke, posebej upoštevati, kaj je zanje najbolje?
Načelo večine.
Načelo svobode izražanja.
Načelo največje koristi otroka.
<< Nazaj
Stran 20
🔎 Za starejše
Svoboda vesti vključuje tudi ugovor vesti – pravico, da človek zavrne nekaj, kar je v nasprotju z njegovim globokim prepričanjem. Slovenska ustava ga izrecno priznava v 46. členu, na primer pri vojaških dolžnostih. Hkrati ustava v 7. členu določa, da sta država in verske skupnosti ločeni.
Svoboda vesti vključuje tudi ugovor vesti – pravico, da človek zavrne nekaj, kar je v nasprotju z njegovim globokim prepričanjem. Slovenska ustava ga izrecno priznava v 46. členu, na primer pri vojaških dolžnostih. Hkrati ustava v 7. členu določa, da sta država in verske skupnosti ločeni.
Tvoje pravice: svoboda misli, vesti in vere
Ni ti treba misliti enako kot družina, prijatelji ali večina. 💭 Po svoje lahko misliš in veruješ, lahko imaš svoje poglede, prepričanja in stališča. Glede vsega tega se lahko vedno premisliš. 🔄
Konvencija priznava tudi vlogo staršev, ki otroka pri tem usmerjajo – glede na njegovo starost in zrelost. Svobodo vere pa omejujejo pravice drugih: svojega prepričanja ne smeš nikomur vsiljevati. 🙅
👉 Primer: Sošolka nosi simbol svoje vere. To je v redu, dokler s tem nikogar ne žali. Prav tako nihče nima pravice, da se ji zaradi tega posmehuje.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 14. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 18. člen.
𝔍𝔞𝔷 𝔳𝔢𝔯𝔧𝔞𝔪𝔢𝔪 𝔳 𝔨𝔩𝔬𝔟𝔞𝔰𝔢. 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞 𝔭𝔯𝔞𝔳𝔦, 𝔡𝔞 𝔧𝔢 𝔱𝔬 𝔟𝔬𝔩𝔧 𝔭𝔯𝔢𝔭𝔯𝔦č𝔞𝔫𝔧𝔢 𝔨𝔬𝔱 𝔳𝔢𝔯𝔞.
Ni ti treba misliti enako kot družina, prijatelji ali večina. 💭 Po svoje lahko misliš in veruješ, lahko imaš svoje poglede, prepričanja in stališča. Glede vsega tega se lahko vedno premisliš. 🔄
Konvencija priznava tudi vlogo staršev, ki otroka pri tem usmerjajo – glede na njegovo starost in zrelost. Svobodo vere pa omejujejo pravice drugih: svojega prepričanja ne smeš nikomur vsiljevati. 🙅
👉 Primer: Sošolka nosi simbol svoje vere. To je v redu, dokler s tem nikogar ne žali. Prav tako nihče nima pravice, da se ji zaradi tega posmehuje.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 14. člen; Splošna deklaracija človekovih pravic, 18. člen.
𝔍𝔞𝔷 𝔳𝔢𝔯𝔧𝔞𝔪𝔢𝔪 𝔳 𝔨𝔩𝔬𝔟𝔞𝔰𝔢. 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞 𝔭𝔯𝔞𝔳𝔦, 𝔡𝔞 𝔧𝔢 𝔱𝔬 𝔟𝔬𝔩𝔧 𝔭𝔯𝔢𝔭𝔯𝔦č𝔞𝔫𝔧𝔢 𝔨𝔬𝔱 𝔳𝔢𝔯𝔞.
Kaj velja za svobodo misli, vesti in vere?
Imaš lahko svoja prepričanja.
Prepričanje lahko vsiliš drugim.
Misliti moraš kot večina.
<< Nazaj
Stran 21
🔎 Za starejše
Slovenija je leta 2016 kot ena prvih držav na svetu pravico do pitne vode zapisala v ustavo (70.a člen). Ustava določa, da so vodni viri javno dobro, s katerim upravlja država, in da voda za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ni tržno blago.
Slovenija je leta 2016 kot ena prvih držav na svetu pravico do pitne vode zapisala v ustavo (70.a člen). Ustava določa, da so vodni viri javno dobro, s katerim upravlja država, in da voda za oskrbo prebivalstva s pitno vodo ni tržno blago.
Tvoje pravice: pravica do zdravega življenjskega okolja
Čist zrak, varna pitna voda in zdravo okolje so pomembni tudi za zdravje ter uresničevanje drugih pravic. 🌳💧 Konvencija pri pravici do zdravja omenja tudi čisto pitno vodo in nevarnosti onesnaževanja okolja. 🏭 Leta 2022 je Generalna skupščina OZN pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja priznala kot človekovo pravico. Za je glasovala 161 držav, nobena ni bila proti. 🌍
👉 Primer: Ob šoli je zelo prometna cesta, zrak je onesnažen in otroci težko varno pridejo v šolo. Ko občina uredi pločnik in kolesarsko stezo ter umiri promet, poskrbi za zdravje in varnost otrok.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 24. člen; Ustava Republike Slovenije, 72. člen.
Č𝖎𝖘𝖙 𝖟𝖗𝖆𝖐? 𝕺𝖉𝖑𝖎č𝖓𝖔. 𝖅𝖉𝖆𝖏 𝖕𝖆 š𝖊 č𝖎𝖘𝖙 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖕𝖔 𝖐𝖔𝖕𝖆𝖓𝖏𝖚 𝖛 𝖑𝖚ž𝖎.
Čist zrak, varna pitna voda in zdravo okolje so pomembni tudi za zdravje ter uresničevanje drugih pravic. 🌳💧 Konvencija pri pravici do zdravja omenja tudi čisto pitno vodo in nevarnosti onesnaževanja okolja. 🏭 Leta 2022 je Generalna skupščina OZN pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja priznala kot človekovo pravico. Za je glasovala 161 držav, nobena ni bila proti. 🌍
👉 Primer: Ob šoli je zelo prometna cesta, zrak je onesnažen in otroci težko varno pridejo v šolo. Ko občina uredi pločnik in kolesarsko stezo ter umiri promet, poskrbi za zdravje in varnost otrok.
📜 Kje je zapisano? Konvencija o otrokovih pravicah, 24. člen; Ustava Republike Slovenije, 72. člen.
Č𝖎𝖘𝖙 𝖟𝖗𝖆𝖐? 𝕺𝖉𝖑𝖎č𝖓𝖔. 𝖅𝖉𝖆𝖏 𝖕𝖆 š𝖊 č𝖎𝖘𝖙 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖕𝖔 𝖐𝖔𝖕𝖆𝖓𝖏𝖚 𝖛 𝖑𝖚ž𝖎.
Katero pravico je Generalna skupščina OZN leta 2022 priznala kot človekovo pravico?
Pravico do interneta.
Pravico do vožnje z avtomobilom.
Pravico do zdravega okolja.
<< Nazaj
Stran 22
🔎 Za starejše
10. december, dan sprejetja Splošne deklaracije, vsako leto praznujemo kot dan človekovih pravic. 20. november pa je svetovni dan otrok, saj je bila na ta dan leta 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah. Ko boš to bral/a, je morda prav ta dan!
10. december, dan sprejetja Splošne deklaracije, vsako leto praznujemo kot dan človekovih pravic. 20. november pa je svetovni dan otrok, saj je bila na ta dan leta 1989 sprejeta Konvencija o otrokovih pravicah. Ko boš to bral/a, je morda prav ta dan!
Boj za pravice se nikoli ne konča
Človekove pravice niso nekaj, kar je bilo enkrat zapisano in je zdaj urejeno. Ljudje jih morajo vedno znova braniti, širiti in prenašati v nove jezike, zakone in generacije. 🔁 Pri tem imajo pomembno vlogo tudi otroci in mladi. 🧒👧
🏅 Guinnessov rekord za najbolj prevajan dokument na svetu si lasti Splošna deklaracija človekovih pravic. Oktobra 2026 je bila prevedena v kar 578 jezikov.
🧸 Počitnice, prosti čas in igra niso samo za zabavo. Konvencija o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico do počitka, prostega časa in igre.
🎤 Tudi otroci lahko spregovorijo pred predstavniki držav z vsega sveta. Leta 2002 so na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN o otrocih otroški delegati nagovorili svetovne voditelje in predstavili svoje poglede na svet, v katerem želijo odraščati.
🌍 Leta 1992 je dvanajstletna Kanadčanka Severn Cullis-Suzuki na vrhu o Zemlji v Riu de Janeiru nagovorila svetovne voditelje in jih pozvala, naj nehajo uničevati planet, ki ga bodo podedovali otroci. Ker je v dvorani ves čas vladala popolna tišina, so jo poimenovali »deklica, ki je za pet minut utišala svet«.
🪧 Leta 2018 je petnajstletna Švedinja Greta Thunberg začela sama protestirati pred švedskim parlamentom. Vsak petek je namesto v šolo odšla tja s tablo, na kateri je pisalo »Šolska stavka za podnebje«. Iz njenega protesta je nastalo gibanje Petki za prihodnost (Fridays for Future), s katerim je leta 2019 na ulice po vsem svetu odšlo več milijonov mladih.
578 𝔧𝔢𝔷𝔦𝔨𝔬𝔳? 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞, 𝔞𝔩𝔦 𝔧𝔢 𝔪𝔢𝔡 𝔫𝔧𝔦𝔪𝔦 𝔱𝔲𝔡𝔦 𝔭𝔞𝔰𝔧𝔦? 𝔚𝔲𝔣 𝔴𝔲𝔣!
Tvoj odgovor:
Človekove pravice niso nekaj, kar je bilo enkrat zapisano in je zdaj urejeno. Ljudje jih morajo vedno znova braniti, širiti in prenašati v nove jezike, zakone in generacije. 🔁 Pri tem imajo pomembno vlogo tudi otroci in mladi. 🧒👧
🏅 Guinnessov rekord za najbolj prevajan dokument na svetu si lasti Splošna deklaracija človekovih pravic. Oktobra 2026 je bila prevedena v kar 578 jezikov.
🧸 Počitnice, prosti čas in igra niso samo za zabavo. Konvencija o otrokovih pravicah določa, da ima vsak otrok pravico do počitka, prostega časa in igre.
🎤 Tudi otroci lahko spregovorijo pred predstavniki držav z vsega sveta. Leta 2002 so na posebnem zasedanju Generalne skupščine OZN o otrocih otroški delegati nagovorili svetovne voditelje in predstavili svoje poglede na svet, v katerem želijo odraščati.
🌍 Leta 1992 je dvanajstletna Kanadčanka Severn Cullis-Suzuki na vrhu o Zemlji v Riu de Janeiru nagovorila svetovne voditelje in jih pozvala, naj nehajo uničevati planet, ki ga bodo podedovali otroci. Ker je v dvorani ves čas vladala popolna tišina, so jo poimenovali »deklica, ki je za pet minut utišala svet«.
🪧 Leta 2018 je petnajstletna Švedinja Greta Thunberg začela sama protestirati pred švedskim parlamentom. Vsak petek je namesto v šolo odšla tja s tablo, na kateri je pisalo »Šolska stavka za podnebje«. Iz njenega protesta je nastalo gibanje Petki za prihodnost (Fridays for Future), s katerim je leta 2019 na ulice po vsem svetu odšlo več milijonov mladih.
578 𝔧𝔢𝔷𝔦𝔨𝔬𝔳? 𝔓𝔢𝔭𝔠𝔞, 𝔞𝔩𝔦 𝔧𝔢 𝔪𝔢𝔡 𝔫𝔧𝔦𝔪𝔦 𝔱𝔲𝔡𝔦 𝔭𝔞𝔰𝔧𝔦? 𝔚𝔲𝔣 𝔴𝔲𝔣!
Dopolni ime gibanja, ki je nastalo iz protesta Grete Thunberg: Petki za ...
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 23
🔎 Za starejše
Primer se imenuje Held proti Montani (2023). Tožilo je 16 mladih, starih od 5 do 22 let. Podobne tožbe potekajo tudi drugod: leta 2024 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je Švica s premalo odločnimi ukrepi proti podnebnim spremembam kršila pravice skupine starejših žensk, združenih v društvo KlimaSeniorinnen.
Primer se imenuje Held proti Montani (2023). Tožilo je 16 mladih, starih od 5 do 22 let. Podobne tožbe potekajo tudi drugod: leta 2024 je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je Švica s premalo odločnimi ukrepi proti podnebnim spremembam kršila pravice skupine starejših žensk, združenih v društvo KlimaSeniorinnen.
Človekove pravice niso le del oddaljene zgodovine
Tudi danes se ljudje borijo za to, da bi bile njihove pravice spoštovane v resničnem življenju in ne le zapisane na papirju. Nekateri problemi so stari že desetletja ali stoletja, hkrati pa se pojavljajo tudi novi. 🆕 Danes se na primer sprašujemo:
❓ Kako morajo države ukrepati proti podnebnim spremembam, da zaščitijo naše pravice danes in tistih, ki bodo prišli za nami?
❓ Koliko podatkov o nas smejo zbirati aplikacije in podjetja ter kaj smejo z njimi početi?
❓ Kako zagotoviti, da umetna inteligenca pri odločanju o ljudeh ne bo diskriminirala ali drugače posegala v njihove pravice?
❓ Kje so meje svobode izražanja, tudi na družbenih omrežjih, ko lahko z besedami posegamo v pravice drugih?
Zaradi takšnih vprašanj se ljudje obračajo na sodišča, protestirajo, pišejo peticije, ustanavljajo gibanja in zahtevajo spremembe. 📣 Skupina mladih v ameriški zvezni državi Montana je svojo državo tožila zaradi podnebnih sprememb. Trdili so, da država pri svojih odločitvah ne sme zanemariti vpliva izpustov na podnebje, saj jim ustava zagotavlja pravico do čistega in zdravega okolja. Na sodišču so uspeli. ⚖️ Primer je pokazal, da lahko odločitve, ki jih države sprejemajo danes, vplivajo na pravice otrok in mladih še desetletja v prihodnosti. 🌍
Č𝖊 𝖇𝖔𝖉𝖔 𝖔𝖙𝖗𝖔𝖈𝖎 𝖙𝖔ž𝖎𝖑𝖎 𝖟𝖆𝖗𝖆𝖉𝖎 𝖕𝖔𝖉𝖓𝖊𝖇𝖏𝖆, 𝖇𝖔𝖒 𝖏𝖆𝖟 𝖙𝖔ž𝖎𝖑𝖆 𝖟𝖆𝖗𝖆𝖉𝖎 𝖕𝖗𝖊𝖒𝖆𝖑𝖔 𝖘𝖕𝖗𝖊𝖍𝖔𝖉𝖔𝖛.
Tudi danes se ljudje borijo za to, da bi bile njihove pravice spoštovane v resničnem življenju in ne le zapisane na papirju. Nekateri problemi so stari že desetletja ali stoletja, hkrati pa se pojavljajo tudi novi. 🆕 Danes se na primer sprašujemo:
❓ Kako morajo države ukrepati proti podnebnim spremembam, da zaščitijo naše pravice danes in tistih, ki bodo prišli za nami?
❓ Koliko podatkov o nas smejo zbirati aplikacije in podjetja ter kaj smejo z njimi početi?
❓ Kako zagotoviti, da umetna inteligenca pri odločanju o ljudeh ne bo diskriminirala ali drugače posegala v njihove pravice?
❓ Kje so meje svobode izražanja, tudi na družbenih omrežjih, ko lahko z besedami posegamo v pravice drugih?
Zaradi takšnih vprašanj se ljudje obračajo na sodišča, protestirajo, pišejo peticije, ustanavljajo gibanja in zahtevajo spremembe. 📣 Skupina mladih v ameriški zvezni državi Montana je svojo državo tožila zaradi podnebnih sprememb. Trdili so, da država pri svojih odločitvah ne sme zanemariti vpliva izpustov na podnebje, saj jim ustava zagotavlja pravico do čistega in zdravega okolja. Na sodišču so uspeli. ⚖️ Primer je pokazal, da lahko odločitve, ki jih države sprejemajo danes, vplivajo na pravice otrok in mladih še desetletja v prihodnosti. 🌍
Č𝖊 𝖇𝖔𝖉𝖔 𝖔𝖙𝖗𝖔𝖈𝖎 𝖙𝖔ž𝖎𝖑𝖎 𝖟𝖆𝖗𝖆𝖉𝖎 𝖕𝖔𝖉𝖓𝖊𝖇𝖏𝖆, 𝖇𝖔𝖒 𝖏𝖆𝖟 𝖙𝖔ž𝖎𝖑𝖆 𝖟𝖆𝖗𝖆𝖉𝖎 𝖕𝖗𝖊𝖒𝖆𝖑𝖔 𝖘𝖕𝖗𝖊𝖍𝖔𝖉𝖔𝖛.
Zakaj so mladi v Montani tožili svojo državo?
Zaradi podnebnih sprememb.
Zaradi prepovedi telefonov.
Zaradi dolgega pouka.
<< Nazaj
Stran 24
🔎 Za starejše
Evropska unija je leta 2024 sprejela Akt o umetni inteligenci, prvi celovit zakon o umetni inteligenci na svetu. Nekatere rabe prepoveduje, na primer socialno točkovanje, ko bi oblasti ljudi razvrščale glede na njihovo vedenje. Za rabe, ki lahko vplivajo na naše pravice, na primer pri zaposlovanju ali v šolstvu, pa določa stroge pogoje.
Evropska unija je leta 2024 sprejela Akt o umetni inteligenci, prvi celovit zakon o umetni inteligenci na svetu. Nekatere rabe prepoveduje, na primer socialno točkovanje, ko bi oblasti ljudi razvrščale glede na njihovo vedenje. Za rabe, ki lahko vplivajo na naše pravice, na primer pri zaposlovanju ali v šolstvu, pa določa stroge pogoje.
Telefoni, umetna inteligenca in zgodba, ki še ni končana
Tudi uporaba telefona odpira vprašanja človekovih pravic, predvsem pravice do zasebnosti. Vprašanje zato ni samo, ali imamo kaj skrivati, ampak predvsem: kdo sme vedeti kaj o nas, zakaj te podatke zbira in kaj lahko z njimi naredi? 📱
Ko pri odločanju o ljudeh sodelujejo računalniški sistemi umetne inteligence, se pojavijo tudi vprašanja človekovih pravic. Kaj se zgodi, če računalniški algoritem zaradi podatkov, na katerih se je učil, nekatere ljudi obravnava slabše? Kaj, če se zmoti? 🤖 Pri novih tehnologijah ni pomembno samo vprašanje, kaj vse zmorejo, ampak tudi, kako zagotoviti, da pri njihovi uporabi ostanejo zaščitene človekove pravice. 🛡️
⏳
In zgodba še ni končana. Včasih se zdi, da so človekove pravice nekaj iz zgodovinskih knjig: suženjstvo, boj žensk za volilno pravico, rasna segregacija. Toda njihova zgodba se nadaljuje. Še vedno se borimo proti nekaterim starim krivicam, hkrati pa se pojavljajo nova vprašanja, ki jih ljudje pred sto leti niso mogli niti predvideti. Morda bodo otroci čez sto let brali o našem času in se ob kakšni stvari, ki se nam danes zdi običajna, vprašali: »Kako so lahko mislili, da je bilo to sprejemljivo?« 🤔
Č𝔢𝔷 𝔰𝔱𝔬 𝔩𝔢𝔱 𝔰𝔢 𝔟𝔬𝔡𝔬 𝔰𝔭𝔯𝔞š𝔢𝔳𝔞𝔩𝔦, 𝔨𝔞𝔨𝔬 𝔰𝔬 𝔩𝔞𝔥𝔨𝔬 𝔭𝔰𝔦 𝔰𝔭𝔞𝔩𝔦 𝔫𝔞 𝔱𝔩𝔢𝔥 𝔫𝔞𝔪𝔢𝔰𝔱𝔬 𝔫𝔞 𝔨𝔞𝔳č𝔲.
Tudi uporaba telefona odpira vprašanja človekovih pravic, predvsem pravice do zasebnosti. Vprašanje zato ni samo, ali imamo kaj skrivati, ampak predvsem: kdo sme vedeti kaj o nas, zakaj te podatke zbira in kaj lahko z njimi naredi? 📱
Ko pri odločanju o ljudeh sodelujejo računalniški sistemi umetne inteligence, se pojavijo tudi vprašanja človekovih pravic. Kaj se zgodi, če računalniški algoritem zaradi podatkov, na katerih se je učil, nekatere ljudi obravnava slabše? Kaj, če se zmoti? 🤖 Pri novih tehnologijah ni pomembno samo vprašanje, kaj vse zmorejo, ampak tudi, kako zagotoviti, da pri njihovi uporabi ostanejo zaščitene človekove pravice. 🛡️
⏳
In zgodba še ni končana. Včasih se zdi, da so človekove pravice nekaj iz zgodovinskih knjig: suženjstvo, boj žensk za volilno pravico, rasna segregacija. Toda njihova zgodba se nadaljuje. Še vedno se borimo proti nekaterim starim krivicam, hkrati pa se pojavljajo nova vprašanja, ki jih ljudje pred sto leti niso mogli niti predvideti. Morda bodo otroci čez sto let brali o našem času in se ob kakšni stvari, ki se nam danes zdi običajna, vprašali: »Kako so lahko mislili, da je bilo to sprejemljivo?« 🤔
Č𝔢𝔷 𝔰𝔱𝔬 𝔩𝔢𝔱 𝔰𝔢 𝔟𝔬𝔡𝔬 𝔰𝔭𝔯𝔞š𝔢𝔳𝔞𝔩𝔦, 𝔨𝔞𝔨𝔬 𝔰𝔬 𝔩𝔞𝔥𝔨𝔬 𝔭𝔰𝔦 𝔰𝔭𝔞𝔩𝔦 𝔫𝔞 𝔱𝔩𝔢𝔥 𝔫𝔞𝔪𝔢𝔰𝔱𝔬 𝔫𝔞 𝔨𝔞𝔳č𝔲.
Katero pravico najpogosteje odpira uporaba telefona?
Pravico do družinskega življenja.
Pravico do počitka.
Pravico do zasebnosti.
<< Nazaj
Stran 25
🔎 Za starejše
Picasso ni bil prvi, ki je s čopičem obsodil vojno. Španski slikar Francisco Goya je leta 1814 naslikal Tretji maj 1808, prizor ustrelitve civilistov med napoleonskimi vojnami. Slika velja za eno prvih velikih protivojnih slik, saj ne slavi zmagovalcev, ampak pokaže strah in trpljenje navadnih ljudi.
Picasso ni bil prvi, ki je s čopičem obsodil vojno. Španski slikar Francisco Goya je leta 1814 naslikal Tretji maj 1808, prizor ustrelitve civilistov med napoleonskimi vojnami. Slika velja za eno prvih velikih protivojnih slik, saj ne slavi zmagovalcev, ampak pokaže strah in trpljenje navadnih ljudi.
Umetnost, ki spreminja svet: slike
Pravice so navadno težko izborjene in lahko izgubljene. Zato je pomembno, da jih poznaš in se še naprej boriš zanje. To lahko počneš na številne načine – tudi z umetnostjo. 🎨
Slika, pesem, film ali grafit ne morejo zagotoviti človekovih pravic. Lahko pa razgalijo krivico in dajo misliti. 💭 Umetniki so se skozi vso zgodovino odzivali na vojne, rasizem, revščino, diskriminacijo, cenzuro in nasilje. Včasih so zaradi svojih del tudi sami naleteli na prepovedi ali preganjanje. To pomeni, da jim je bila kršena pravica do svobode umetniškega izražanja. Ko umetnost želi opozoriti na krivico in spodbuditi družbene spremembe, govorimo tudi o artivizmu – povezovanju umetnosti in aktivizma. ✊
🖼️ Pablo Picasso: Guernica
Leta 1937 so med špansko državljansko vojno bombardirali baskovsko mesto Guernica. Napad je trajal nekaj ur, mesto je bilo skoraj popolnoma porušeno, umrlo je veliko civilistov. Slikar Pablo Picasso je živel v Parizu in se je na novico odzval z ogromno sliko – široka je skoraj osem metrov in visoka tri metre in pol. Naslikal jo je v nekaj tednih, samo v črni, beli in sivi barvi, kot fotografije v časopisih, iz katerih je izvedel za napad. 📰
Na sliki so prestrašeni ljudje, mati z mrtvim otrokom v naročju, konj, ki kriči od bolečine, bik in razdrobljena telesa. Na njej ni napisanega nobenega protivojnega gesla, pa vendar je postala ena najbolj prepoznavnih podob grozot vojne in svetovni simbol proti vojni in nasilju. Picasso je določil, da se sme slika v Španijo vrniti šele, ko bo država spet svobodna in demokratična. Tja je prispela šele leta 1981, danes pa visi v muzeju Reina Sofía v Madridu. 🏛️
🖌️🖼️🎨
Še nekaj umetnic in umetnikov, ki so s svojimi deli opozarjali na krivice:
🎨 Käthe Kollwitz, nemška umetnica, je s svojimi deli opozarjala na grozote vojne, revščino in trpljenje ljudi. Leta 1924 je ustvarila znameniti plakat Nie wieder Krieg! (Nikoli več vojne!), ki prikazuje mladega človeka z dvignjeno roko. Njena umetnost je postala simbol prizadevanj za mir, solidarnost in človekovo dostojanstvo. 🕊️
🎨 Norman Rockwell, ameriški slikar, je leta 1964 naslikal šestletno Ruby Bridges, ki jo štirje redarji spremljajo v šolo, kamor so pred tem smeli hoditi samo beli otroci. Slika je pokazala, koliko poguma je bilo včasih potrebnega samo za to, da je otrok lahko šel v šolo. 🎒
🎨 Ai Weiwei, kitajski umetnik in aktivist, je leta 2016 stebre koncertne dvorane v Berlinu prekril s približno 14.000 oranžnimi rešilnimi jopiči, ki so jih na grškem otoku Lezbos pustili begunci po nevarnem prečkanju morja. 🦺
🎨 Banksy, skrivnostni ulični umetnik, je leta 2019 na steno hiše ob enem od beneških kanalov naslikal Otroka migranta (Migrant Child) – otroka v rešilnem jopiču, ki v roki drži signalno baklo. Podoba je v nekaj dneh obkrožila svet. 🌍
Č𝖊 𝖇𝖎 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖓𝖆𝖘𝖑𝖎𝖐𝖆𝖑 𝖌𝖗𝖆𝖋𝖎𝖙, 𝖇𝖎 𝖇𝖎𝖑 𝖙𝖔 𝖛𝖊𝖑𝖎𝖐 𝖓𝖆𝖕𝖎𝖘: 𝖁𝕰Č 𝕶𝕷𝕺𝕭𝕬𝕾 𝖅𝕬 𝖁𝕾𝕰!
Pravice so navadno težko izborjene in lahko izgubljene. Zato je pomembno, da jih poznaš in se še naprej boriš zanje. To lahko počneš na številne načine – tudi z umetnostjo. 🎨
Slika, pesem, film ali grafit ne morejo zagotoviti človekovih pravic. Lahko pa razgalijo krivico in dajo misliti. 💭 Umetniki so se skozi vso zgodovino odzivali na vojne, rasizem, revščino, diskriminacijo, cenzuro in nasilje. Včasih so zaradi svojih del tudi sami naleteli na prepovedi ali preganjanje. To pomeni, da jim je bila kršena pravica do svobode umetniškega izražanja. Ko umetnost želi opozoriti na krivico in spodbuditi družbene spremembe, govorimo tudi o artivizmu – povezovanju umetnosti in aktivizma. ✊
🖼️ Pablo Picasso: Guernica
Leta 1937 so med špansko državljansko vojno bombardirali baskovsko mesto Guernica. Napad je trajal nekaj ur, mesto je bilo skoraj popolnoma porušeno, umrlo je veliko civilistov. Slikar Pablo Picasso je živel v Parizu in se je na novico odzval z ogromno sliko – široka je skoraj osem metrov in visoka tri metre in pol. Naslikal jo je v nekaj tednih, samo v črni, beli in sivi barvi, kot fotografije v časopisih, iz katerih je izvedel za napad. 📰
Na sliki so prestrašeni ljudje, mati z mrtvim otrokom v naročju, konj, ki kriči od bolečine, bik in razdrobljena telesa. Na njej ni napisanega nobenega protivojnega gesla, pa vendar je postala ena najbolj prepoznavnih podob grozot vojne in svetovni simbol proti vojni in nasilju. Picasso je določil, da se sme slika v Španijo vrniti šele, ko bo država spet svobodna in demokratična. Tja je prispela šele leta 1981, danes pa visi v muzeju Reina Sofía v Madridu. 🏛️
🖌️🖼️🎨
Še nekaj umetnic in umetnikov, ki so s svojimi deli opozarjali na krivice:
🎨 Käthe Kollwitz, nemška umetnica, je s svojimi deli opozarjala na grozote vojne, revščino in trpljenje ljudi. Leta 1924 je ustvarila znameniti plakat Nie wieder Krieg! (Nikoli več vojne!), ki prikazuje mladega človeka z dvignjeno roko. Njena umetnost je postala simbol prizadevanj za mir, solidarnost in človekovo dostojanstvo. 🕊️
🎨 Norman Rockwell, ameriški slikar, je leta 1964 naslikal šestletno Ruby Bridges, ki jo štirje redarji spremljajo v šolo, kamor so pred tem smeli hoditi samo beli otroci. Slika je pokazala, koliko poguma je bilo včasih potrebnega samo za to, da je otrok lahko šel v šolo. 🎒
🎨 Ai Weiwei, kitajski umetnik in aktivist, je leta 2016 stebre koncertne dvorane v Berlinu prekril s približno 14.000 oranžnimi rešilnimi jopiči, ki so jih na grškem otoku Lezbos pustili begunci po nevarnem prečkanju morja. 🦺
🎨 Banksy, skrivnostni ulični umetnik, je leta 2019 na steno hiše ob enem od beneških kanalov naslikal Otroka migranta (Migrant Child) – otroka v rešilnem jopiču, ki v roki drži signalno baklo. Podoba je v nekaj dneh obkrožila svet. 🌍
Č𝖊 𝖇𝖎 Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖓𝖆𝖘𝖑𝖎𝖐𝖆𝖑 𝖌𝖗𝖆𝖋𝖎𝖙, 𝖇𝖎 𝖇𝖎𝖑 𝖙𝖔 𝖛𝖊𝖑𝖎𝖐 𝖓𝖆𝖕𝖎𝖘: 𝖁𝕰Č 𝕶𝕷𝕺𝕭𝕬𝕾 𝖅𝕬 𝖁𝕾𝕰!
Kaj pomeni artivizem?
Umetnost, ki opozarja na krivice.
Prodaja slik na dražbah.
Umetnost za okras.
<< Nazaj
Stran 26
🔎 Za starejše
V Južni Afriki je bila glasba pomemben del boja proti apartheidu. Pesem Nkosi Sikelel´ iAfrika (Bog, blagoslovi Afriko) so desetletja peli na protestih, danes pa je del južnoafriške državne himne. Tudi v Sloveniji so v osemdesetih letih punk skupine in alternativna scena odpirale vprašanja svobode govora in kritike oblasti.
V Južni Afriki je bila glasba pomemben del boja proti apartheidu. Pesem Nkosi Sikelel´ iAfrika (Bog, blagoslovi Afriko) so desetletja peli na protestih, danes pa je del južnoafriške državne himne. Tudi v Sloveniji so v osemdesetih letih punk skupine in alternativna scena odpirale vprašanja svobode govora in kritike oblasti.
Umetnost, ki spreminja svet: glasba
Pesem se hitro zapomniš, zapoješ jo lahko s prijatelji, na koncertu ali na protestu. 🎤 Zato je glasba že dolgo eno najmočnejših orodij protesta in aktivizma. 🎶
Č𝓪𝓼 𝓳𝓮 𝔃𝓪 𝓼𝓵𝓾š𝓪𝓵𝓴𝓮, č𝓮 𝓼𝓲 𝓿 𝓻𝓪𝔃𝓻𝓮𝓭𝓾, 𝓹𝓪 𝓼𝓲 𝓼𝓴𝓾𝓹𝓪𝓳 𝓹𝓻𝓲𝓿𝓸šč𝓲𝓽𝓮 𝓰𝓵𝓪𝓼𝓫𝓮𝓷𝓲 𝓸𝓭𝓶𝓸𝓻.
🎹 Nina Simone: Mississippi Goddam
Ameriška pevka in pianistka Nina Simone je leta 1964 s pesmijo Mississippi Goddam protestirala proti rasističnemu nasilju v ZDA in podprla boj temnopoltih Američanov za enakopravnost. Pesem je napisala v jezi, ko je leto prej izvedela za umor aktivista za državljanske pravice Medgarja Eversa in za bombni napad na cerkev v mestu Birmingham, v katerem so umrle štiri temnopolte deklice. Pesem je zvenela vedro, skoraj kot pesem iz muzikla, besedilo pa je bilo ostro in jezno. Nekatere radijske postaje na jugu ZDA je zato niso hotele vrteti. 📻
Njene pesmi so postale simbol boja za svobodo, enakost in človekovo dostojanstvo ter pokazale, da lahko tudi glasba pomaga spreminjati svet. 🌍
🎹🎸🥁🎺
Še nekaj glasbenic in glasbenikov, ki so peli za pravice:
🎵 Miriam Makeba, južnoafriška pevka, ki so ji rekli »Mama Afrika«, je po svetu opozarjala na apartheid – sistem rasnega ločevanja v Južni Afriki. Zaradi tega se 30 let ni smela vrniti domov.
🎵 Bob Marley, jamajški glasbenik, je s pesmijo Get Up, Stand Up (1973) ljudi spodbujal, naj se postavijo za svoje pravice. 🎸
🎵 John Lennon je v pesmi Imagine (1971) povabil poslušalce, naj si zamislijo svet brez vojn in delitev med ljudmi. 🕊️
🎵 Pesem We Shall Overcome (Zmagali bomo) so peli na shodih ameriškega gibanja za državljanske pravice v šestdesetih letih. Še danes jo pojejo na protestih po vsem svetu. ✊
𝔗𝔲𝔡𝔦 𝔪𝔬𝔧𝔢 𝔱𝔲𝔩𝔧𝔢𝔫𝔧𝔢 𝔧𝔢 𝔤𝔩𝔞𝔰𝔟𝔞. 𝔖𝔞𝔪𝔬 𝔰𝔬𝔰𝔢𝔡𝔧𝔢 𝔱𝔢𝔤𝔞 š𝔢 𝔫𝔢 𝔳𝔢𝔡𝔬.
Pesem se hitro zapomniš, zapoješ jo lahko s prijatelji, na koncertu ali na protestu. 🎤 Zato je glasba že dolgo eno najmočnejših orodij protesta in aktivizma. 🎶
Č𝓪𝓼 𝓳𝓮 𝔃𝓪 𝓼𝓵𝓾š𝓪𝓵𝓴𝓮, č𝓮 𝓼𝓲 𝓿 𝓻𝓪𝔃𝓻𝓮𝓭𝓾, 𝓹𝓪 𝓼𝓲 𝓼𝓴𝓾𝓹𝓪𝓳 𝓹𝓻𝓲𝓿𝓸šč𝓲𝓽𝓮 𝓰𝓵𝓪𝓼𝓫𝓮𝓷𝓲 𝓸𝓭𝓶𝓸𝓻.
🎹 Nina Simone: Mississippi Goddam
Ameriška pevka in pianistka Nina Simone je leta 1964 s pesmijo Mississippi Goddam protestirala proti rasističnemu nasilju v ZDA in podprla boj temnopoltih Američanov za enakopravnost. Pesem je napisala v jezi, ko je leto prej izvedela za umor aktivista za državljanske pravice Medgarja Eversa in za bombni napad na cerkev v mestu Birmingham, v katerem so umrle štiri temnopolte deklice. Pesem je zvenela vedro, skoraj kot pesem iz muzikla, besedilo pa je bilo ostro in jezno. Nekatere radijske postaje na jugu ZDA je zato niso hotele vrteti. 📻
Njene pesmi so postale simbol boja za svobodo, enakost in človekovo dostojanstvo ter pokazale, da lahko tudi glasba pomaga spreminjati svet. 🌍
🎹🎸🥁🎺
Še nekaj glasbenic in glasbenikov, ki so peli za pravice:
🎵 Miriam Makeba, južnoafriška pevka, ki so ji rekli »Mama Afrika«, je po svetu opozarjala na apartheid – sistem rasnega ločevanja v Južni Afriki. Zaradi tega se 30 let ni smela vrniti domov.
🎵 Bob Marley, jamajški glasbenik, je s pesmijo Get Up, Stand Up (1973) ljudi spodbujal, naj se postavijo za svoje pravice. 🎸
🎵 John Lennon je v pesmi Imagine (1971) povabil poslušalce, naj si zamislijo svet brez vojn in delitev med ljudmi. 🕊️
🎵 Pesem We Shall Overcome (Zmagali bomo) so peli na shodih ameriškega gibanja za državljanske pravice v šestdesetih letih. Še danes jo pojejo na protestih po vsem svetu. ✊
𝔗𝔲𝔡𝔦 𝔪𝔬𝔧𝔢 𝔱𝔲𝔩𝔧𝔢𝔫𝔧𝔢 𝔧𝔢 𝔤𝔩𝔞𝔰𝔟𝔞. 𝔖𝔞𝔪𝔬 𝔰𝔬𝔰𝔢𝔡𝔧𝔢 𝔱𝔢𝔤𝔞 š𝔢 𝔫𝔢 𝔳𝔢𝔡𝔬.
Poveži glasbenico ali glasbenika s pesmijo.
Bob Marley
John Lennon
Nina Simone
Mississippi Goddam
Imagine
Get Up, Stand Up
<< Nazaj
Stran 27
🔎 Za starejše
Nekatere knjige so zaradi vsebine prepovedali ali celo sežgali. Nacisti so leta 1933 javno zažigali knjige avtorjev, ki jim niso bili všeč. Še danes v nekaterih državah in šolah umikajo knjige s polic, zato knjižnice in založniki vsako leto v tednu prepovedanih knjig opozarjajo na pomen svobode branja.
Nekatere knjige so zaradi vsebine prepovedali ali celo sežgali. Nacisti so leta 1933 javno zažigali knjige avtorjev, ki jim niso bili všeč. Še danes v nekaterih državah in šolah umikajo knjige s polic, zato knjižnice in založniki vsako leto v tednu prepovedanih knjig opozarjajo na pomen svobode branja.
Umetnost, ki spreminja svet: knjige in filmi
Za zgodbe o človekovih pravicah ni treba vedno v muzej ali iskati protestnih pesmi. Srečujemo jih tudi v knjigah, filmih in serijah, ki jih beremo in gledamo za zabavo. 📺 V svetu Harryja Potterja se na primer nekateri čarovniki imajo za večvredne, ker so »čistokrvni«, druge pa zaradi njihovega porekla žalijo in izključujejo. Zveni znano? Tudi v resničnem svetu predsodki in diskriminacija nastanejo, ko ljudi delimo na »boljše« in »slabše« zaradi njihovega porekla ali drugih osebnih okoliščin. 🪄
📖 R. J. Palacio: Čudo
O drugačnosti, predsodkih in sprejemanju govori priljubljena knjiga Čudo (Wonder) ameriške pisateljice R. J. Palacio. Izšla je leta 2012, pet let pozneje pa so po njej posneli tudi film. Glavni junak je August Pullman, desetletni fant, ki se je rodil s posebnim obrazom. Ko gre prvič v pravo šolo, si želi prijateljev, ki bi ga sprejeli – kot vsi otroci. Toda nekateri sošolci ga zaradi njegovega videza izključujejo in se iz njega norčujejo. Zgodbo spremljamo tudi skozi oči njegove sestre in prijateljev, zato vidimo, kako težko je včasih biti drugačen – in kako veliko lahko spremeni ena sama prijazna gesta. 💛
✏️ Čudo lahko prebereš ali pogledaš – nato pa poskusi ugotoviti, katere človekove pravice prepoznaš v Augustovi zgodbi.
📚📖🎬
Še nekaj knjig, v katerih se skrivajo zgodbe o pravicah:
📚 Dnevnik Ane Frank – judovska deklica Ana se je med drugo svetovno vojno z družino dve leti skrivala pred nacisti v skrivnem stanovanju v Amsterdamu. Njen dnevnik je postal ena najbolj branih knjig o vojni in preganjanju. 📔
📚 Jaz sem Malala – pakistanska deklica Malala Jusafzaj se je zavzemala za pravico deklic do izobraževanja. Leta 2012 so jo zaradi tega napadli in hudo ranili, vendar je preživela in nadaljevala svoj boj. Leta 2014 je pri sedemnajstih kot najmlajša prejela Nobelovo nagrado za mir. 🕊️
📚 Ubiti ptico oponašalko (za starejše) – ameriška pisateljica Harper Lee je leta 1960 skozi oči deklice Scout opisala odvetnika, ki v rasno razdeljenem mestu brani po krivem obtoženega temnopoltega moškega. ⚖️
Ko boš naslednjič gledal/a film, serijo ali bral/a knjigo, poskusi odkriti: Kje v zgodbi se skrivajo človekove pravice? 🔍
𝕵𝖆𝖟 𝖇𝖎 𝖓𝖆𝖕𝖎𝖘𝖆𝖑𝖆 𝖐𝖓𝖏𝖎𝖌𝖔 𝖔 𝖕𝖘𝖚, 𝖐𝖎 𝖘𝖊 𝖇𝖔𝖗𝖎 𝖟𝖆 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖔 𝖉𝖔 𝖉𝖔𝖉𝖆𝖙𝖓𝖊 𝖕𝖔𝖗𝖈𝖎𝖏𝖊. Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎, 𝖉𝖆 𝖏𝖊 𝖙𝖔 𝖆𝖛𝖙𝖔𝖇𝖎𝖔𝖌𝖗𝖆𝖋𝖎𝖏𝖆.
Za zgodbe o človekovih pravicah ni treba vedno v muzej ali iskati protestnih pesmi. Srečujemo jih tudi v knjigah, filmih in serijah, ki jih beremo in gledamo za zabavo. 📺 V svetu Harryja Potterja se na primer nekateri čarovniki imajo za večvredne, ker so »čistokrvni«, druge pa zaradi njihovega porekla žalijo in izključujejo. Zveni znano? Tudi v resničnem svetu predsodki in diskriminacija nastanejo, ko ljudi delimo na »boljše« in »slabše« zaradi njihovega porekla ali drugih osebnih okoliščin. 🪄
📖 R. J. Palacio: Čudo
O drugačnosti, predsodkih in sprejemanju govori priljubljena knjiga Čudo (Wonder) ameriške pisateljice R. J. Palacio. Izšla je leta 2012, pet let pozneje pa so po njej posneli tudi film. Glavni junak je August Pullman, desetletni fant, ki se je rodil s posebnim obrazom. Ko gre prvič v pravo šolo, si želi prijateljev, ki bi ga sprejeli – kot vsi otroci. Toda nekateri sošolci ga zaradi njegovega videza izključujejo in se iz njega norčujejo. Zgodbo spremljamo tudi skozi oči njegove sestre in prijateljev, zato vidimo, kako težko je včasih biti drugačen – in kako veliko lahko spremeni ena sama prijazna gesta. 💛
✏️ Čudo lahko prebereš ali pogledaš – nato pa poskusi ugotoviti, katere človekove pravice prepoznaš v Augustovi zgodbi.
📚📖🎬
Še nekaj knjig, v katerih se skrivajo zgodbe o pravicah:
📚 Dnevnik Ane Frank – judovska deklica Ana se je med drugo svetovno vojno z družino dve leti skrivala pred nacisti v skrivnem stanovanju v Amsterdamu. Njen dnevnik je postal ena najbolj branih knjig o vojni in preganjanju. 📔
📚 Jaz sem Malala – pakistanska deklica Malala Jusafzaj se je zavzemala za pravico deklic do izobraževanja. Leta 2012 so jo zaradi tega napadli in hudo ranili, vendar je preživela in nadaljevala svoj boj. Leta 2014 je pri sedemnajstih kot najmlajša prejela Nobelovo nagrado za mir. 🕊️
📚 Ubiti ptico oponašalko (za starejše) – ameriška pisateljica Harper Lee je leta 1960 skozi oči deklice Scout opisala odvetnika, ki v rasno razdeljenem mestu brani po krivem obtoženega temnopoltega moškega. ⚖️
Ko boš naslednjič gledal/a film, serijo ali bral/a knjigo, poskusi odkriti: Kje v zgodbi se skrivajo človekove pravice? 🔍
𝕵𝖆𝖟 𝖇𝖎 𝖓𝖆𝖕𝖎𝖘𝖆𝖑𝖆 𝖐𝖓𝖏𝖎𝖌𝖔 𝖔 𝖕𝖘𝖚, 𝖐𝖎 𝖘𝖊 𝖇𝖔𝖗𝖎 𝖟𝖆 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎𝖈𝖔 𝖉𝖔 𝖉𝖔𝖉𝖆𝖙𝖓𝖊 𝖕𝖔𝖗𝖈𝖎𝖏𝖊. Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖕𝖗𝖆𝖛𝖎, 𝖉𝖆 𝖏𝖊 𝖙𝖔 𝖆𝖛𝖙𝖔𝖇𝖎𝖔𝖌𝖗𝖆𝖋𝖎𝖏𝖆.
Kako je ime glavnemu junaku knjige Čudo?
Harry Potter.
Martin Luther King ml.
August Pullman.
<< Nazaj
Stran 28
🔎 Za starejše
Na olimpijskih igrah v Ciudad de Méxicu leta 1968 sta ameriška šprinterja Tommie Smith in John Carlos na podelitvi medalj v znak protesta proti rasizmu dvignila pest v črni rokavici. Zaradi tega so ju poslali domov. Ob njiju je stal avstralski tekač Peter Norman, ki ju je podprl z značko gibanja za človekove pravice. Fotografija je danes ena najbolj znanih v zgodovini športa.
Na olimpijskih igrah v Ciudad de Méxicu leta 1968 sta ameriška šprinterja Tommie Smith in John Carlos na podelitvi medalj v znak protesta proti rasizmu dvignila pest v črni rokavici. Zaradi tega so ju poslali domov. Ob njiju je stal avstralski tekač Peter Norman, ki ju je podprl z značko gibanja za človekove pravice. Fotografija je danes ena najbolj znanih v zgodovini športa.
Šport, ki spreminja svet
Tudi šport je prostor, kjer se lahko zavzemamo za enakost, spoštovanje in človekove pravice. 🏅 Športniki lahko s svojimi dejanji opozarjajo na diskriminacijo, rasizem in druge krivice ter spodbujajo spremembe v družbi. Včasih je za to potreben tudi velik pogum. 💪
Leta 1967 je ameriška tekačica Kathrine Switzer nastopila na Bostonskem maratonu, čeprav ženskam takrat niso dovolili uradno tekmovati. Med tekom jo je organizator poskušal odstraniti s proge, vendar je vztrajala in pritekla do cilja. 🏃♀️ Fotografija dogodka je postala simbol boja za enakopravnost žensk v športu. 📸
Že več kot 30 let se nogometaši po svetu povezujejo v kampanjah proti rasizmu, kot je »No to Racism« (Ne rasizmu). Z napisi na dresih, sporočili na stadionih in simbolnimi dejanji opozarjajo, da v športu in družbi ni prostora za rasizem. ⚽ Tako milijone navijačev spodbujajo k enakosti in spoštovanju vseh ljudi. 🤝
𝕸𝖆𝖗𝖆𝖙𝖔𝖓? Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖙𝖊č𝖊 𝖘𝖆𝖒𝖔, č𝖊 𝖏𝖊 𝖓𝖆 𝖈𝖎𝖑𝖏𝖚 𝖐𝖑𝖔𝖇𝖆𝖘𝖆.
Tvoj odgovor:
Tudi šport je prostor, kjer se lahko zavzemamo za enakost, spoštovanje in človekove pravice. 🏅 Športniki lahko s svojimi dejanji opozarjajo na diskriminacijo, rasizem in druge krivice ter spodbujajo spremembe v družbi. Včasih je za to potreben tudi velik pogum. 💪
Leta 1967 je ameriška tekačica Kathrine Switzer nastopila na Bostonskem maratonu, čeprav ženskam takrat niso dovolili uradno tekmovati. Med tekom jo je organizator poskušal odstraniti s proge, vendar je vztrajala in pritekla do cilja. 🏃♀️ Fotografija dogodka je postala simbol boja za enakopravnost žensk v športu. 📸
Že več kot 30 let se nogometaši po svetu povezujejo v kampanjah proti rasizmu, kot je »No to Racism« (Ne rasizmu). Z napisi na dresih, sporočili na stadionih in simbolnimi dejanji opozarjajo, da v športu in družbi ni prostora za rasizem. ⚽ Tako milijone navijačev spodbujajo k enakosti in spoštovanju vseh ljudi. 🤝
𝕸𝖆𝖗𝖆𝖙𝖔𝖓? Š𝖓𝖔𝖋𝖎 𝖙𝖊č𝖊 𝖘𝖆𝖒𝖔, č𝖊 𝖏𝖊 𝖓𝖆 𝖈𝖎𝖑𝖏𝖚 𝖐𝖑𝖔𝖇𝖆𝖘𝖆.
V katerem mestu je Kathrine Switzer leta 1967 pretekla maraton, čeprav ženskam niso dovolili tekmovati? Vpiši ime mesta.
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 29
🎉 Čestitke, prehodil/a si vso pot od Magne Carte do Bostonskega maratona! Zdaj veš, da človekove pravice niso samoumevne: ljudje so si jih morali izboriti, zato jih je treba poznati, varovati in spoštovati – svoje in pravice drugih. Ali, kot bi rekla Pepca: Pravica pripada vsem, tudi psom, ki čakajo na sprehod.
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami! 💛
💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜
🎁 NAGRADNI IZZIV 🎁
🏆 Ob koncu učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Tokratni izziv: skoraj v vsaki zgodbi, ki jo prebereš, pogledaš ali poslušaš, se skriva tudi zgodba o pravicah. Napiši nam, katera knjiga, film, serija, pesem ... se te je še posebno dotaknila in o kateri pravici ali pravicah govori. Pismo pošlji po navadni pošti do 15. decembra na naslov Uredništvo Vesele šole, Mladinska knjiga, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izžrebali bomo tri srečneže, ki bodo prejeli lepe nagrade!
📚😍
* obvezen podatek
<-
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami! 💛
💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜💛💚💙💜
🎁 NAGRADNI IZZIV 🎁
🏆 Ob koncu učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Tokratni izziv: skoraj v vsaki zgodbi, ki jo prebereš, pogledaš ali poslušaš, se skriva tudi zgodba o pravicah. Napiši nam, katera knjiga, film, serija, pesem ... se te je še posebno dotaknila in o kateri pravici ali pravicah govori. Pismo pošlji po navadni pošti do 15. decembra na naslov Uredništvo Vesele šole, Mladinska knjiga, Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izžrebali bomo tri srečneže, ki bodo prejeli lepe nagrade!
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-