Kaj je res in kaj je laž?

Stran 1


JOŽE PLEČNIK 150

(e-učna pot)
SEPTEMBER 2022

Pridi na sprehod po Plečnikovi Ljubljani (in pokukaj v njegovo hišo in življenje)

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo Plečnikovo Ljubljano in velikega arhitekta, ki je prestolnico naredil prepoznavno, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc

*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): MGML, Shutterstock, Wikipedija.



 



Kaj je res in kaj je laž?

(e-učna pot)
FEBRUAR 2024

Vstopi v svet spletne poplave novic in odkrij, kako ločevati laži od resnice. Razmišljaj in se zaščiti pred lažnimi objavami na spletu.

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Razvijajmo medijsko pismenost in spoznajmo, zakaj je kritično razmišljanje ključno pri preverjanju informacij, ki jih najdemo na spletu, in prepoznavanju lažnih novic.
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: strokovnjaki iz logout.org

Ilustracije: Matej de Cecco
Slikovno gradivo v učni poti: Shutterstock, Wikimedia Commons

 
<< Nazaj
Stran 2
Včasih ljudje ustvarjajo lažne informacije in objavljajo stvari, za katere vemo, da niso resnične. Zakaj?

Ljudje smo hecna bitja. Želimo si pozornosti, več denarja, več prijateljev, več ... vsega! Potem niti ni tako čudno, da se zdaj, ko lahko vsakdo objavi karkoli, utapljamo v poplavi informacij in novic.😩

Zakaj je toliko lažnih in nepreverjenih informacij na spletu? Tudi to bomo preverili. Gremo, skok na glavo v svet laži in neresnic! :point_right:
<< Nazaj
Stran 3
Predstavljaj si skrinjo zakladov, polno zlatnikov, draguljev in čarobnih predmetov – toda med njimi so tudi ponaredki: nekateri zlatniki so čokoladni, dragulji so plastični in čarobni predmeti... no, niso prav nič čarobni. Lažne informacije so kot ponaredki v skrinji zakladov interneta. Na prvi pogled se zdijo prave in dragocene, ko si jih podrobneje ogledaš, pa ugotoviš, da niso to, kar se zdijo.
🔎Tvoja misija je, da odkriješ, kateri zakladi so pravi, in ločiš prave informacije od ponarejenih.



KAJ SO LAŽNE INFORMACIJE?

Včasih je težko vedeti, kaj je res in kaj je laž, kaj je prav in kaj ni.🤔
Svet okoli nas je poln informacij, ki se lahko med sabo močno razlikujejo.
👨‍👩‍👧‍👦 🧑‍🏫Te dobimo od prijateljev, staršev, lahko vidimo na televiziji, preberemo v časopisu, slišimo v šoli ...
🔴 Toda nekatere od teh informacij, ki pridejo do nas, so lahko tudi neresnične ali lažne.

Ker je na spletu toliko informacij, hitro naletimo na napačne podatke, ki nas lahko zavedejo.
💡 Zato je pomembno, da veš, katerim informacijam lahko zaupaš. Le na ta način lahko sprejemaš prave odločitve in se počutiš varno v svojem svetu in okolju, v katerem živiš.

Lažnim informacijam rečemo tudi dezinformacije, v angleščini fake news.

Oglej si video o letečih pingvinih televizijske hiše BBC.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
❓ Vsi vemo, da pingvini letijo, mar ne?
❗ SEVEDA NE!
To je bila prvoaprilska šala sicer resne britanske televizijske hiše, ampak so že pred 16 leti, ko je bil posnetek objavljen, nekateri mislili, da je posnetek pravi. In nauk: preveri informacijo!

Recimo, da tvoji prijatelji delijo video, v katerem je razloženo, da pitje ledeno mrzle vode povzroča prehlad.
Kako ugotoviš, ali informacija drži?
Video takoj deliš naprej, ker se ti zdi pomemben.
Videu seveda verjameš, saj ima ogromno všečkov.
Poiščeš raziskave in druge informacije, ki so objavljene na spletnih straneh uradnih institucij.
<< Nazaj
Stran 4
Članki o življenju na Luni so opisovali fantastična bitja in napredne civilizacije, seveda pa je bilo vse skupaj izmišljeno. Zgoraj je slika novice o življenju na Luni.
ZGODOVINA LAŽNIH INFORMACIJ

Lažne informacije niso nič novega. Že dolgo pred internetom so ljudje uporabljali iznajdljivost in laži, da so spremenili potek dogodkov.

🐎 Trojanski konj
Zgodba izvira iz grške mitologije, zlasti iz opisov v Homerjevi Iliadi. Gre za zvijačo, ki so jo uporabili Grki, da so premagali mesto Troja po desetletnem obleganju. Grki so Trojancem podarili lesenega konja v znak premirja. Toda v njegovem votlem trupu je bila skrita četa vojakov, ki so ponoči splezali iz konja in odprli vrata svoji vojski. To je privedlo do poraza Troje. Uporabili so zvijačo in laž kot del vojaške taktike.

🌒 Življenje na Luni
V ne tako davni preteklosti, leta 1835, je časopis New York Sun objavil serijo člankov o odkritju življenja na Luni. Zgodbe so bile zelo prepričljive in ljudje so jim verjeli, prodaja časopisa je močno narasla. To je lep primer zlagane, a zanimive zgodbe, ki pritegne pozornost in vpliva na ljudi.

🛸 Vojna svetov
Dobrih 100 let pozneje, leta 1938, je ameriški režiser, igralec, pisatelj in producent Orson Welles v radijski oddaji predstavil Vojno svetov, zgodbo o invaziji Marsovcev na Zemljo. Oddaja je bila tako realistična, da so mnogi poslušalci mislili, da gre za resnični napad, kar je povzročilo paniko. Dogodek je odličen prikaz, kako močan je lahko vpliv medijev na ljudi in kako pomembno je, da razumemo, da ni vse, kar slišimo ali vidimo, resnično.

🔎 Takšno vrsto pisanja, ki pretirava ali prireja novice, da bi v nas vzbudilo močna čustva, kot sta jeza in strah, imenujemo senzacionalizem. Cilj je seveda večja prodaja, ne pa naša obveščenost.

💡Lažne informacije in zvijače so že od nekdaj del človeške zgodovine. Spodbujajo nas, da smo vedno pozorni in kritični do informacij, ki jih prejemamo, ne glede na to, od kod prihajajo.

▶️ Na povezavi si lahko ogledaš odlomek iz filma Troja, ki prikazuje prizor s trojanskim konjem.

Ali razumeš vpliv lažnih novic? Kateri odgovor je pravilen?
Ljudje so vedno razumeli razliko med domišljijskimi prikazi in resničnostjo.
Vse spletne in radijske in televizijske novice so resnične in jih je treba jemati resno.
Če so informacije predstavljene na prepričljiv način, lahko lažne novice zelo vplivajo na ljudi.
<< Nazaj
Stran 5
Izraz »rumeni tisk« se je pojavil zaradi stripa, imenovanega »The Yellow Kid«, ki je bil objavljen v enem od teh časopisov. Strip je postal izjemno priljubljen. Bil je tudi eden prvih primerov uporabe barve (tu pač rumene) v časopisih. Zato je takšno senzacionalistično novinarstvo dobilo naziv rumeni tisk.

Slika: Richard Felton Outcault (1863–1928), via Wikimedia Commons
RUMENI TISK

Rumeni tisk je izraz za novinarske medije, ki v svojih novicah pogosto uporabljajo nepreverjene informacije ali izmišljene zgodbe. Naslovi njihovih člankov so namenoma napisani tako, da bralca pritegnejo k nakupu časopisa, četudi napisano ni resnično.

Izraz rumeni tisk se je pojavil konec 19. stoletja v Združenih državah Amerike, ko sta tekmeca, časopisna založnika (William Randolph Hearst in Joseph Pulitzer) tekmovala, kdo bo prodal več časopisov. Da bi pridobila čim več bralcev, sta začela objavljati zelo pretirane in senzacionalistične zgodbe, ki so bile pogosto prenapihnjene ali kar izmišljene. Način poročanja je bil namenoma tako zasnovan, da je pritegnil pozornost in povzročil čustven odziv pri bralcu, za resničnost informacij se ni nihče preveč zanimal.

☝️ Zveni znano? 🤪

Zakaj je pomembno, da prepoznamo članke rumenega tiska oziroma senzacionalistične članke, ko iščemo informacije?
Ker nam ponujajo najbolj zanesljive in točne informacije.
Ker senzacionalistično poročanje običajno vodi v napačno razumevanje dejstev.
Ker so takšni članki vedno dobri za to, da spoznamo resnico z več strani.
<< Nazaj
Stran 6
Primerjava dveh nacističnih (levi stolpec) in sovjetskih (desni stolpec) propagandnih plakatov (sredina 30. let 20. stoletja). Niti ni presetljivo, da različne strani običajno uporabljajo zelo podobna sredstva, da bi dosegle učinek. Vir: Alan Bullock, en Hitler & Stalin parallel lives, Vintage publ., 1993.
LAŽI IN VOJNA – PROPAGANDA

Lažne informacije so se v zgodovini precej uporabljale v vojne namene.

Vojske so širile lažne novice o tem, kje bodo napadli, da bi nasprotnika zmedli in ga prisilili, da se pripravi na napad na napačnem mestu. To je bilo kot igra skrivalnic, s katero so hoteli nasprotniku prikriti prave načrte.
Zelo znan je primer dneva D – v noči na 6. junij leta 1944 se je na obali Normandije izkrcalo več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in drugih zavezniških vojakov. Toda pred tem so zavezniki nacistično Nemčijo z obsežno operacijo dezinformacij zavajali o pravem času in kraju invazije tako, da so ustvarili lažne vojaške enote in radijske prenose ter dajali vtis, da bo invazija potekala drugje. Uspeh dneva D je napovedal preobrat v drugi svetovni vojni in naznanil njen skorajšnji konec.

Druga vojna taktika je, da nasprotniki širijo lažne zgodbe o svojih nasprotnikih, da bi jih prikazali v slabši luči. Cilj je enak: pridobiti prednost. Na ta način se med ljudmi vzbuja strah ali dvom o zmagi in vojake lažje prepriča v vdajo.
🔎 Informacijam, ustvarjenim z namenom, da prikažejo nasprotnika v slabi luči, rečemo propaganda.

👉Ta igra kdo bo koga prelisičil sega od letakov in plakatov prek radijskih valov do današnjih spletnih strani in družbenih omrežij. Namen je širjenje neresničnih zgodb, da bi vplivali na mnenje in dejanja ljudi.

Poveži besedo z njenim opisom.
dezinformacija
invazija
propaganda
senzacionalizem
načrtno razširjanje idej za čim večji vpliv na javno mnenje
vdor vojaških sil ene države v drugo
lažna ali zavajajoča informacija
vzbujanje razburjenja v javnosti za boljšo prodajo novic
<< Nazaj
Stran 7
Napoleon je poleg vojaških dosežkov znan tudi po tem, da je bil nižje rasti. Toda v resnici naj bi bil Napoleon celo malce višji kot povprečni francoski moški tistega časa, vendar so ga njegovi nasprotniki pogosto prikazovali kot manjšega, da bi v očeh javnosti postal manj priljubljen.🤔



MALI VELIKI NAPOLEON BONAPARTE

❓Zakaj sploh govorimo o tem vladarju? Ker so proti Napoleonu v času njegovih zavojevanj bili pravo vojno tudi v smislu, kako so ga upodabljali. V tem so uspeli tako dobro, da ga še danes slikamo kot zelo majhnega človečka.

Oglej si video o Napoleonu in Ilirskih provincah.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

✅ Ilirske province so bile ključne za Slovenijo zaradi uvedbe francoskega civilnega zakonika pod Napoleonovo oblastjo (1809–1813), ki je prinesel sodobna pravna načela, kot so enakost pred zakonom in pravica do lastnine. Te reforme so temeljito vplivale na družbo in pravo na slovenskem ozemlju in postavile temelje za sodobno civilno družbo v Sloveniji.

Zakaj so nasprotniki pogosto prikazovali Napoleona kot zelo majhnega človeka ali otroka?
Da bi oslabili njegovo javno podobo in ga naredili manj priljubljenega.
Ker so verjeli, da bo to vplivalo na njegovo vojaško strategijo.
Ker niso natanko vedeli, kako visok je v resnici.
<< Nazaj
Stran 8
Ali poznaš informacijo, da naj bi ljudje med spanjem vsako leto pogoltnili osem pajkov? Kar mirno, za to ni niti enega dokaza. Ta izmišljotina je primer, kako lahko laži hitro obkrožijo svet, predvsem zahvaljujoč internetu. Nekateri pravijo, da je bila ta zgodba ustvarjena namenoma, da bi pokazali, kako hitro lahko zaživijo izmišljotine na spletu. Sicer pa ne vemo niti tega, kdo naj bi s tem začel in ali je vse skupaj sploh res.
ZAČETKI LAŽNIH INFORMACIJ NA SPLETU

Zgodnji primeri lažnih novic na spletu segajo v 90. leta prejšnjega stoletja, ko so se začeli pojavljati prvi spletni forumi in klepetalnice.

Prava eksplozija lažnih novic se je zgodila po letu 2000 z vzponom socialnih omrežij, kot so Facebook, Twitter in YouTube. Ta omrežja omogočajo, da se informacije – resnične ali lažne – širijo hitreje in dobivajo širšo publiko kot kdajkoli prej.

Lažne novice se širijo bliskovito hitro, še posebej na spletu, kjer lahko vsak objavi karkoli. To je drugače kot v resnih časopisih, kjer imajo zaposlene izkušene ljudi, ki preverijo informacije, preden jih objavijo. Ker pa je na spletu toliko vsega (video, novice, meme), je težko vse preveriti.

👉 Medtem ko so lažne informacije kot pojav stare toliko kot samo sporazumevanje, je digitalna doba z internetom in družbenimi mediji dramatično povečala njihov doseg in vpliv.

Kaj pomaga, da se lažne novice tako hitro širijo po internetu? Izberi DVA pravilna odgovora.
Ker ljudje objavljajo veliko lažnih novic tudi glede pomembnih vprašanj, drugi pa to delijo z upanjem, da bodo tako prepričali še koga v svoj prav.
Da ljudje temeljito preverijo vsako informacijo, preden jo delijo.
Ker ljudje ob poplavi informacij na spletu teh ne uspejo preveriti, a jih vseeno delijo.
<< Nazaj
Stran 9
Zgornja slika je meme, slika z neko idejo ali sporočilom, ki se uporablja in je popularna na družbenih omrežjih in v elektronski komunikaciji.
NEVERJETNA DOMIŠLJIJA IN HITROST LAŽI IN NERESNIC

Verjetno tudi ti poznaš kakšno lažno prepričanje, ki se širi po spletu in med ljudmi.
Nekatera so postala kar rek, recimo o zlatih ribicah, ki naj bi imele zelo slab spomin. V resnici si te ribice zapomnijo veliko več, kot mislimo, predvsem v zvezi z njihovo hrano.😁

Tukaj je še nekaj drugih razširjenih neresnic – popularnih mitov današnjega časa. Da ne bo pomote – nič od tega seveda ne drži!
🧠 Ljudje uporabljamo samo 10 % možganov. (Znanstveniki, ki se ukvarjajo z razvojem možganov, pravijo, da jih uporabljamo kar v celoti.)
🤢 Če poješ žvečilni gumi, bo ta ostal v trebuhu 7 let. (Ne, ne bo se zalepil, telo ga bo v dnevu ali dveh izločilo tako kot vse drugo.)
🧱 Veliki kitajski zid lahko s prostim očesom vidimo iz vesolja. (Ne, s prostim očesom se res ne vidi.)
🦠 5-sekundno pravilo: če pade hrana na tla, imaš 5 sekund časa, da jo pobereš in poješ, ne da bi se nanjo prijele bakterije s tal. (Bakterije se lahko primejo hrane takoj, ko se je ta dotaknila tal.)

Katera od spodnjih trditev je mit?
Ribe nimajo 3-sekundnega spomina in si zapomnijo veliko več, kot si mislimo.
Ljudje uporabljamo veliko več kot le desetino svojih možganov.
Če poješ žvečilni gumi, bo ta ostal v trebuhu 3 leta.
<< Nazaj
Stran 10
Meme: primer, kako si meme predstavlja DALL-E. To je inteligentni sistem, ki iz besedila ustvari digitalno sliko. Temelji na GPT (razvilo ga je podjetje OpenAI) in je prosto dostopen.
VRSTE LAŽNIH INFORMACIJ

Lažne informacije se lahko pojavijo v različnih oblikah.

🔻 Izmišljene novice, ki opisujejo dogodke, ki se v resnici niso zgodili: Recimo novica, ki pravi, da so znanstveniki na Antarktiki odkrili dinozavre, ki so preživeli do danes. (Popolnoma izmišljeno, seveda!)
🔻 Povzetki resničnih dogodkov s pomembnimi izpusti, zato o dogodku prikažejo nepopolno, enostransko sliko: Recimo poročilo o miroljubnem protestu, ki se je sprevrgel v nasilje protestnikov, ne prikaže pa, kako so bili protestniki izzvani. (Prikazuje nepopolno sliko.)
🔻 Polresnice, deloma resnične objave, spremenjene tako, da resnico prikažejo popačeno, izkrivljeno: Recimo novica o povezavi uživanja čokolade z nastankom aken; seveda prehrana lahko vpliva na kožo, ni pa dokazano, da čokolada sama povzroča mozoljavost. (Je torej polresnica.)
🔻 Duhovite novice, katerih namen je norčevanje iz resničnih dogodkov. Recimo članek, ki bi ob uvajanju novih davkov objavil tudi, da bo vlada uvedla davek na sanje. (To bi bilo res grozno!😜)
🔻 Lažne fotografije ali videoposnetki, imenovani tudi »deepfake« ali globoki ponaredki. Recimo video priljubljene političarke, ki bi preklinjala ali govorila nekaj res škandaloznega, čeprav v resnici ni rekla nič takega, ker je bil video z njenim govorom digitalno spremenjen.

Katera od spodnjih primerov predstavljata lažne informacije? Izberi DVA odgovora.
Znanstveniki so potrdili, da so predniki ptic dinozavri.
Pitje posebne vrste zelenega čaja omogoča hitro hujšanje brez kakršnekoli telesne vadbe ali spremembe prehrane.
Fotografija novoodkrite vrste velikanskega radioaktivnega pajka v mestnem kanalizacijskem sistemu.
Majhna vasica je z uporabo obnovljivih virov energije postala popolnoma neodvisna od zunanje oskrbe z električno energijo.
<< Nazaj
Stran 11
Slika papeža v puhovki je bila objavljena na vseh večjih spletnih straneh z novicami. Ampak saj že veš, da ni resnična, ampak ustvarjena z UI?
LAŽ IMA KRATKE NOGE ... VČASIH PA PRECEJ DOLG REP?

👀Laži na spletu hitro rastejo, s tem pa tudi izziv, kako ločiti resnico od neresnice.

🙈 Uporabniki na TikToku vsak dan objavijo milijone videov in na Snapchatu ustvarijo milijarde »snepov«. NA DAN!

😳 Vse te informacije lahko krožijo brez preverjanja.
Pogosto so zasnovane tako, da pritegnejo našo pozornost z zavajajočimi naslovi, znanimi kot »clickbait« (klik vaba).
To so naslovi, ki so namenoma zavajajoči in prenapeti ter z izzivalnim sporočilom pritegnejo našo pozornost in nas spodbudijo, da na njih kliknemo.

🤥 Primer »clickbaita« bi bil: S tem priboljškom bo vaš pes postal genij!«
No, le kdo si ne bi želel imeti psa genija? Mogoče lahko reši tudi tvojo matematično nalogo, zna napisati spis in narisati umetniško sliko?🙃

❗Ker teh video posnetkov in informacij nihče ne preverja, se v njih lahko kdorkoli predstavlja kot strokovnjak in nam skuša prodati najbolj neverjetne zgodbe. In mnogi, ki delijo take zgodbe, niso pravi strokovnjaki kljub velikemu številu sledilcev.

Danes lahko z umetno inteligenco celo ustvarjamo videoposnetke, ki so videti povsem resnično. Z »deepfakes« ali globokimi ponaredki lahko nekomu »položimo v usta« besede, ki jih nikoli ni izrekel!

🎵 Ali pa naredimo, da naši priljubljeni filmski junaki zapojejo v en glas.👇

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

🧩Lahko pa tudi naredimo za napovednik za film, ki ga v resnici sploh ne snemajo: Harry Potter in otrok preklestva.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Ločevanje resnice od neresnice: kaj je znak, da morda gledaš lažne informacije na spletu?
Video ima veliko ogledov in všečkov.
Video je objavljen na priljubljeni platformi, kot je TikTok.
Naslov videa ali novice je zelo dramatičen in obljublja neverjetne rezultate.
<< Nazaj
Stran 12
Družbena omrežja in naše okolje vplivajo na to, kaj mislimo in počnemo. Smo kot marioneta na vrvici. Pomembno je, da sami izbiramo, katerim vrvicam bomo dovolili, da nas vodijo! 🧠💪
AMPAK – ZAKAJ TOLIKO LAŽI?

Na spletu ljudje delijo lažne novice iz različnih razlogov, od želje po širjenju svojih prepričanj do poskusov zaslužka z nenavadnimi zgodbami (recimo tista o vesoljcih).
Nekateri res verjamejo v svoje »resnice« in jih želijo deliti z drugimi, drugi pa širijo neresnice zgolj za zabavo (recimo neverjetno zgodbo, da so vsi ptiči pravzaprav roboti).

Oglej si Infodromov posnetek o lažnih novicah.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Poveži razlog za širjenje lažnih novic z opisom.
širjenje prepričanj
zabava
deljenje »resnice«
zaslužek, slava
vsiljevanje prepričanja, ki nasprotuje znanstvenim dokazom, recimo o cepljenju, s katerim v nas vnesejo čipe
lažna novica, ki trdi nekaj čudaškega za zabavo, recimo da pravih ptičev ni več in so vsi ptiči roboti
novica o vesoljcih, ki so obiskali Zemljo, pritegne veliko pozornosti, klikov in denarja
učenec deli zgodbo o letečem pingvinu v lokalnem parku, ker je sam nasedel zgodbi
<< Nazaj
Stran 13
Pristranski smo, če imamo recimo najljubšega superjunaka, npr. Spidermana, in nočemo slišati, da je Batman tudi kul. Tako smo »ujeti« v svoj pogled, da prezremo druga menja in mislimo, da so samo naši junaki najboljši. V resnici pa je svet velik in raznolik kot Marvel in DC univerzum skupaj!

ZAKAJ NASEDAMO LAŽEM?

❧ Vsak med nami raste s svojimi bližnjimi, družino, prijatelji. Vsi tudi oblikujejo naše mnenje. Če vsi okrog tebe verjamejo v nekaj, lahko tudi ti hitro sprejmeš to kot resnico.

Kultura, okolje
🔹 Med odraščanjem na naše mnenje najbolj vplivajo starši in učitelji, ki nas učijo na podlagi svojih izkušenj, znanja in pogleda na svet, kar oblikuje naša lastna prepričanja. Na naše mnenje in poglede pa lahko vplivajo tudi prijatelji in sošolci.
🔹 Informacije sprejemamo, razumemo in presojamo ob upoštevanju vsega tega, kar smo se naučili ali nam je znano. Naša kultura (vzgoja in znanje) vpliva na to, kaj mislimo. Ko ljudje v našem okolju govorijo ali delijo določena prepričanja, smo tudi sami pogosteje nagnjeni k temu, da te informacije sprejemamo za resnične.

❧ Poleg tega ima vsak od nas tudi svoje »ljubljenčke« – stvari, v katere želimo verjeti, pa naj bodo resnične ali ne. Zato lahko tudi namenoma spregledamo resnico, če se ne sklada z našimi željami.

Mediji, komunikacija
🔹 Tudi mediji in druge oblike komunikacije lahko ustvarjajo lažne predstave o svetu. Če nekaj slišiš večkrat, lahko začneš verjeti, da je res.
🔹 Dezinformacije ti lahko kratkoročno dajo občutek, da imaš prav in da je resnica preprosta, dolgoročno pa ti škodijo.
🧮 Na primer, če slišiš trditev, da je matematika nepomemben predmet, in se s tem strinjaš, si zaradi te novice morda vzameš prosto popoldne, brez domače naloge, vendar pa ti ta novica lahko škodi, saj zaradi nje ne poglobiš ali utrdiš znanja, ki ga prejmeš v šoli.

💡 Čeprav je včasih lažje verjeti preprostim zgodbam, je bolje zate, če se vprašaš, ali je informacija, ki ti jo posredujejo, resnična. Tako lahko ohraniš odprto glavo in se res odločaš na podlagi resničnih dejstev.

Kaj nas lahko navede, da verjamemo informacijam, ki niso resnične?
Krivi so roboti med nami, ki nas vodijo proti naši volji.
Imamo že vnaprej oblikovano mnenje in samo iščemo informacije, ki ga potrdijo.
Veliko preverjenih znanstvenih dejstev, ki jih lahko najdemo na spletu.
<< Nazaj
Stran 14
»Ne mi rečt, vi ste ju tud vidli? V resnici? A na Krki sta se kopala? Ej, sam ne nobenmu povedat, pssst!«😜
FAKE NEWS – ŽIVI ALI MRTVI, DVOJNIKI, VESOLJCI?

Med brskanjem po spletu lahko naletiš na različne sumljive zgodbe o slavnih osebah, kot so Elvis Presley, Michael Jackson, Paul McCartney, David Bowie.

🔹Pred skoraj 50 leti je Elvis Presley, kralj rokenrola, umrl. A nekateri pravijo, da ga še vedno srečujejo na najbolj nenavadnih krajih, v trgovinah, na cestah, v zakotnih mestecih ...
🔹Podobne zgodbe krožijo tudi o Michaelu Jacksonu, ki naj bi svojo smrt zgolj zaigral. Nekatere teorije celo pravijo, da je posnel film, v katerem sodeluje ves svet. Nekateri potem o svojih »videnjih« poročajo medijem, objave, včasih tudi s slikami živih zvezdnikov, delijo na družbenih omrežjih in iščejo dokaze. Ali sta res še živa? Gre za resnico ali lažne novice?

🔹Drugačna je zgodba o sicer še živem Paulu McCartneyju iz skupine The Beatles, ki naj bi umrl leta 1966, potem pa naj bi ga drugi člani skupine The Beatles skrivaj nadomeščali z nekom, ki je bil zelo podoben »mrtvemu« Paulu. Paul McCartney je živ in zdrav in je to teorijo večkrat javno zanikal, kljub temu pa se govorice še vedno pojavljajo na spletu.

🔹👽 Ena izmed bolj zabavnih teorij zarote trdi, da je bil glasbenik David Bowie v resnici vesoljec. Teorijo je navdihovalo kar Bowiejevo ustvarjanje, saj je bil avtor različnih pesmi, povezanih z vesoljem, Bowie tudi nastopa kot izmišljeni rock zvezdnik iz vesolja Ziggy Stardust. Spodaj lahko poslušaš eno najboljših Bowiejevih pesmi.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Na TikToku odkriješ posnetek, v katerem neki influencer (vplivnež) trdi, da so vsi videi drugih znanih vplivnežev del skritega načrta za to, da se mlade prepriča v neko škodljivo teorijo. Kako lahko najbolje presodiš, ali je ta trditev resnična?
Poiščeš dodatne informacije in mnenja drugih zanesljivih virov, preden zavrneš trditev.
Sprejmeš trditev za resnično, ker ima vplivnež res veliko sledilcev.
Videoposnetek deliš z drugimi, ker je zanimiv in obstaja možnost, da je resničen.
<< Nazaj
Stran 15
Kritično razmišljanje in preverjanje zanesljivosti informacij omogoča boljšo podlago za oblikovanje mnenj in odgovorno ravnanje v naši družbi. Pa še fino je, če razmišljaš s svojo glavo, ne?
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE ZA BOLJŠE POČUTJE

❓Ali veš, da nam privzgojena občutja resnice dajejo tudi občutek varnosti?
Vsaka novica, ki nas preseneti, zmede ali celo ogrozi, v nas vzbudi občutek nevarnosti. Zaradi tega hitreje nasedemo novici ali podatku, ki se nam zdi bolj domač in razumljiv.

🤔 Hkrati pa poenostavljamo in prirejamo resnico, kar nam včasih olajša življenje.
Če verjamemo v laži, nam to lahko ustvari preprosto sliko sveta, brez zapletenih podrobnosti, ki bi nas lahko zmedle ali celo prestrašile. Poleg tega nam bolj preproste informacije dajejo občutek večjega nadzora in varnosti.

☝️ Toda če želiš resnično razumeti svet okoli sebe, moraš razviti sposobnost razlikovanja med resničnostjo in lažjo. Le tako lahko sprejemaš odgovorne odločitve, ki temeljijo na resničnih informacijah.

🎯Zato postaja sposobnost razlikovanja med resnico in lažjo v današnjem hitrem svetu vse pomembnejša za vsakega posameznika.

Kateri pristopi ti pomagajo razumeti svet in ločiti resnico od laži? Izberi DVA odgovora.
Kritično razmišljanje, kjer uporabiš svojo glavo, in seveda preveriš vire.
Razvijanje sposobnosti ločevanja med resničnostjo in lažjo, vadiš lahko kar z izjavami na spletu.😜
Iskanje preprostih razlag, ki se skladajo z že obstoječimi prepričanji.
Ignoriranje informacij, ki se zdijo zapletene ali strašljive.
Sprejemanje vseh informacij, kakršne so, brez dodatnega razmisleka.
<< Nazaj
Stran 16
Lažne novice lahko povzročijo tudi močna čustva, kot sta jeza ali strah, kar vpliva na naše odnose in dojemanje sveta. Ko nas podatek iz lažne novice še posebej vznemiri ali celo ogroža, ima lahko na nas še večji vpliv. Tako se na primer posamezniki znajdejo v kultih, se pripravljajo na konec sveta ali pa kupujejo le določeno vrsto hrane, pijače ipd.
Kult je skupina ljudi z istimi prepričanji, navadno navdušena nad istimi stvarmi: film, glasba ali določen način razmišljanja ali verovanja. Tako posebno skupnost združujejo skupni interesi in ideje, mnenje in resnice drugih pa pogosto zavračajo.

VPLIV LAŽNIH INFORMACIJ NA DRUŽBO

Ko nasedemo lažnim novicam, lahko to resno vpliva na nas in družbo. Spomni se igre telefonček, v kateri se povedano med ljudmi spreminja, ko potuje od ene osebe do druge.
👉 Enako se lahko zgodi z informacijami. Med širjenjem informacij se lahko oblikuje napačna predstava o določeni stvari, izgubi se pomen in na koncu lahko prejme zadnji popolnoma drugačno informacijo od tiste na začetku.

🧩 Družbena omrežja imajo pomembno vlogo pri širjenju informacij. Po eni strani so odličen način za povezovanje s prijatelji in družino, po drugi pa je zelo preprosto razširjati lažne informacije.
🫣 Filtri in programi v ozadju zbirajo informacije o naši dejavnosti na spletu, zato na družbenih omrežjih vidimo samo določene vsebine. To lahko okrepi naša stališča in omeji raznolikost informacij, ki jih prejemamo in opazimo.

💡 Mimogrede, programi ne zbirajo samo informacij o naši dejavnosti na spletu, pač pa tudi o tem, kje pravzaprav smo. Oglej si Infodromov prispevek o lokaciji na Snapchatu.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

⚠️ Ko govorimo o lažnih informacijah in njihovem vplivu na nas, je pomembno, da razumemo, kako delimo svoje osebne podatke na spletu. To lahko ima kar nekaj neželenih posledic, od kraje naših podatkov do ogrožanja naše varnosti. Zato moramo paziti, ko gre za zaupanje: ne nasedajmo lažnim novicam in se zaščitimo pred izrabo naših podatkov na spletu.

Na družbenem omrežju opaziš novico, ki trdi, da je prihajajoči meteorit grožnja za Zemljo. Kaj storiš?
Novico seveda preveriš pri zanesljivih virih in pustiš lokacijske storitve na Snapchatu izklopljene, da zaščitiš svojo zasebnost.
Deliš novico o meteoritu s prijatelji in hitro vklopiš lokacijo na Snapchatu, da te bodo reševalci našli, ko se bo zgodila katastrofa.
<< Nazaj
Stran 17
Recimo, da obožuješ smešne mačke in veliko časa preživiš na spletnih straneh s smešnimi mačkami. Programi zaznajo tvoje zanimanje in ti začnejo prikazovati še več smešnih mačk. Zato se znajdeš v mehurčku smešnih mačk, kjer ti program skoraj ne prikaže več drugih stvari, na primer smešnih psov. In zato ima neki tvoj prijatelj na določeni spletni strani ali socialnem omrežju (npr. TikToku ali SnapChatu) ponujene drugačne videe kot ti.
POSLEDICE: NESOGLASJA, SPORI IN KONFLIKTI

▪️ Lažne informacije lahko vplivajo na javno mnenje in odločanje, kako varno se počutimo v okolju ipd. To je še posebej pomembno, ko gre za odločanje o politikih. Ko ljudje verjamejo neresnicam, lahko to vpliva na njihovo sposobnost pravilnega razumevanja situacije in sprejemanje odločitev.

▪️Poleg tega lahko lažne informacije prispevajo k polarizaciji v družbi. To pomeni, da lažne informacije povzročajo delitve med ljudmi. Zato ljudje nočejo več poslušati drugačnih mnenj, kar povzroča spore, konflikte, v najhujših primerih pa celo vojne.

FILTRIRNI MEHURČEK

🫧 Mogoče se ti je že zgodilo, da na spletu vedno znova naletiš na podobne vsebine. To pomeni, da si v filtrirnem mehurčku (angl. filter bubble).
🔸 Ko brskaš po spletu, algoritmi spremljajo tvoje zanimanje in ti prikazujejo več podobnih stvari.
🔸 Filtrirni mehurček je torej ustvarjen s posebnimi programi, ki tečejo v ozadju in zbirajo informacije, ki se nam kasneje prikažejo na zaslonu.
🔸 Ko iščemo stvari ali beremo novice, programi spremljajo, kaj nas zanima, in nam nato prikažejo podobne informacije.
👉🏾 To pomeni, da se znajdemo v mehurčku, kjer vidimo le stvari, ki so podobne tistim, ki smo jih že gledali ali iskali.

Kako lahko filtrirni mehurček vpliva na tvoje razumevanje sveta?
Pomaga mi razumeti, da so vsi ljudje na svetu enakega mnenja kot jaz.
Omejuje informacije, ki jih vidim, kar lahko vpliva na moje razumevanje različnih tem.
Omogoča mi, da se seznanim z različnimi mnenji in idejami.
<< Nazaj
Stran 18
Ljudje že dolgo vemo, da je planet Zemlja okrogel. To je znanstveno dejstvo, a kljub temu nekateri verjamejo v teorijo ravne Zemlje in zavračajo vse znanstvene dokaze. Znanstveniki so opravili številne raziskave in opazovanja ter ugotovili, da je oblika Zemlje geoid. Geoid pomeni, da je Zemlja rahlo sploščena na polih in rahlo odebeljena na ekvatorju. To se dogaja zaradi gravitacijskih sil, ki delujejo na naš planet. Toda zagovorniki teorije ravne Zemlje zavračajo vse dokaze ali pa jih napačno razlagajo. Zato je pomembno, da ljudje razumejo, kako znanost deluje in zakaj je pomembno zaupati preverjenim dejstvom.
MITI IN TEORIJE ZAROTE

Oglej si Infodromov posnetek o teoriji zarote: Zemlja je ravna!

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

So morda miti in teorija zarote tudi lažne novice? Miti, lažne novice in teorije zarote se sicer razlikujejo po svoji naravi, skupno pa jim je, da vsi zavajajo.

Miti so neka prepričanja, ki lahko vsebujejo celo del resnice, a je običajno pretiran:
🔸 Pogosto slišiš, da če ješ korenje, lahko vidiš v temi. To je seveda pretirano, čeprav drži, da korenje sicer vsebuje koristne snovi za tvoje oči, pa ti seveda ne omogoča videti v popolni temi, kot to zmorejo superjunaki.😉

Lažne novice so neresnične informacije, ki se širijo med ljudmi:
🔸 Recimo, da nekdo na igrišču širi novico, da bo naslednji dan pouk odpovedan. To bi bila lažna novica, če ni nobenega uradnega obvestila ali spremembe v šolskem urniku. Gre za napačno informacijo, ki pa bi ji marsikdo zelo rad verjel!

Teorija zarote so nenavadne in pogosto neznanstvene razlage dogodkov:
🔸 Če nekdo trdi, da mobilni telefon ureja in usmerja tvoje misli, ker ga v resnici nadzira skrivna računalniška združba, bi to lahko bil primer teorije zarote.

Preberi naslednje trditve in jih poveži z ustrezno oznako: mit, lažna novica ali teorija zarote.
lažna novica
teorija zarote
mit
Če piješ veliko vode, se ti bodo v trebuhu zaredile žabe.
Omrežja 5G so vzrok za globalno širjenje virusnih obolenj in orodje vlad za nadzor populacije.
Multimiljarder bo vse svoje premoženje poklonil lačnemu ljudstvu Afrike.
<< Nazaj
Stran 19
Na strani safe.si je ogromno informacij, ki ti lahko pomagajo pri varni uporabi spleta in družbenih omrežij (recimo: Če te nekdo žali, ali ga blokiraš?). Priporočamo ogled.❣️
VARNA RABA INTERNETA

Letos obeležujemo dan varne rabe interneta 6. februarja. Na safe.si, točki osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje, so pripravili veliko aktivnosti, ki se bodo odvijale v februarju, mesecu varne rabe interneta.

😵 Letos je poudarek na spletnem nasilju.
Lažne novice, varno obnašanje na spletu in spletno nasilje so tesno prepleteni izzivi.
👉 Lažne novice lahko hitro povzročijo spletno nasilje, saj s tem, ko širimo nepreverjene ali žaljive informacije, širimo napačne zgodbe o ljudeh, kar lahko vodi v nadlegovanje.

Varno obnašanje na spletu, kar pomeni tudi prepoznavanje žaljivih objav in preverjanje informacij, lahko pripomore k varnejšemu spletu in vzpostavitvi spoštljivega digitalnega okolja.

Oglej si posnetek Kaj naj storim, če na spletu doživim nekaj neprijetnega?.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Kako je spletno nasilje povezano z lažnimi informacijami in pomembnostjo preverjanja in deljenja informacij? Izberi DVA odgovora.
Preverjanje informacij ne vpliva na zmanjšanje spletnega nasilja.
Spletno nasilje ni povezano z lažnimi novicami.
Spletno nasilje sploh ni zares nasilje.
Prepoznavanje lažnih novic in odločitev, da ne delimo žaljivih objav, lahko pomagata preprečiti širjenje govoric, ki vodijo do spletnega nasilja.
Neresnične informacije in žaljive objave lahko pripeljejo do spletnega nasilja, ko začnejo osebe žaliti ali nadlegovati osebo iz objave.
<< Nazaj
Stran 20
Na spletu je tudi ogromno spletnih prevar, kot je ta zgoraj. Seveda se na takšna sporočila, čeprav so zelo mamljiva, ne odzivaš.
Nanja opozarja tudi naš center za kibernetsko varnost SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team). SI-CERT izvaja nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu in sodeluje v projektu SAFE-SI.
KAKO PREPOZNATI LAŽNO NOVICO?

Splet je kot velika knjižnica, polna informacij. Le da je v tej knjižnici lahko avtor vsebin vsak, ki ima 5 minut časa (sošolec, učiteljica Simona, sosed Uroš, babica Joža, 3-letna Julija, če bi že znala pisati!). Zato tudi lažnih novic in zavajajočih objav in polresnic kar mrgoli.

Pomembno je, da znaš preveriti, ali so informacije, ki jih najdeš, zanesljive. In tudi, da se naučiš, kako razlikovati med resničnimi in lažnimi informacijami.

Kako preveriš vir?
✔️ Zanesljivi viri so tisti, ki so znani kot prepoznavni mediji, uradne spletne strani ali knjižnice.
✖️ Če pa je nekaj na neki spletni strani, ki je ne poznaš in nima jasnega vira ali avtorja novice/informacije, je bolje biti previden.
✔️ Preveri še, ali je bila novica deljena tudi v drugih medijih ter koliko je dodanih natančnih podrobnosti. Veliko informacij lahko razbereš tudi s priloženih fotografij ali slik.
✖️ So fotografije resnične? Te kaj zmoti na fotografiji?

💡 Časoris je spletni časopis za otroke, ki objavlja novice, ki jim lahko zaupaš, pa tudi zabavne vsebine in marsikaj uporabnega za šolo.
👀 Oglej si Časorisov posnetek o preverjanju novic.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Kateri tuji portal je omenjen v posnetku kot odličen vir preverjanja lažnih novic?
spletna enciklopedija Wikipedia
portal Franček
portal Snopes
<< Nazaj
Stran 21
Odlično, obvladaš, zdaj pa le po pameti na spletu in v resničnem življenju! 🙌

NAGRADNI IZZIV
Najdi trditvi, ki sta lažni novici. Pomagaj si s spletno stranjo logout.org.

Center Logout …
a. mi lahko nudi pomoč, ko opazim, da me digitalni svet, naprave in omrežja pretirano obremenjujejo. Zaradi tega težje najdem čas za vse obveznosti, ki jih imam.
b. me spodbuja, da igram igre vsakodnevno, vsaj 3 ure na dan.
c. se ukvarja s prodajo računalniških iger.
Odgovor pošlji po navadni pošti do 1. 3. 2024 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Če boš med izžrebanimi tremi, dobiš nagrado centra Logout. Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za mulce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.

Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek