Ladje
Stran 1
LADJE
(e-učna pot)
🌊FEBRUAR 2026🌊
Po morju plava marsikaj. Ne samo po morju, tudi po rekah in jezerih. Ladje, čolni, barke, jadrnice, supi, splavi … Vse to so plovila in o njih bo govor v tokratni Veseli šoli.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 20–35 min
Učni cilj: Spoznavanje pomena ladij v zgodovini in kulturi, razumevanje delovanja ladij in navigacije, povezovanje geografije, zgodovine in tehnologije ter raziskovanje vpliva morjeplovstva na razvoj družbe in okolja.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Irena Duša Draž, dr. Blaž Torkar
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: Slovenska Vojska, Narodni muzej Slovenije, Shutterstock, Wikipedia
<< Nazaj
Stran 2
// V zgodovini so ladje igrale izjemno pomembno vlogo. 🚢Z njimi so ljudje trgovali, odkrivali neznane dežele, žal tudi bojevali vojne in spreminjali svet (na kopnem). Ladijski promet je skozi čas postal tudi neločljiv del podvodnega sveta, kjer pušča bolj kot ne negativne posledice s svojimi dejavnostmi – prevažanjem ogromnih količin blaga, lovljenjem ogromnih količin rib 🐟🐟🐟 in drugih 🦑🐚🐚 morskih živali, prevažanjem na počitnice in križarjenjem za užitek, raziskovanjem oceanov, bojevanjem in reševanjem na morju ... //
Človek in voda
Ljudje smo doma na kopnem. Kmalu po rojstvu se že plazimo, nato plezamo, plešemo, hodimo, tekamo, igramo tenis.🎾 🏃 Toliko lepega lahko počnemo s trdnimi tlemi pod nogami, pa vseeno že od vekomaj rinemo tja, kjer nismo ta glavni – med 🐟🐟 ribe in 🐦⬛ ptice. Voda in zrak sta okolji, v katerih ne zmoremo brez pomoči. Ne znamo dihati pod vodo in ne moremo leteti. Imamo pa 🧠možgane, ki zmorejo čuda. Vklopi jih še ti in z nami na krovu odkrij čudoviti svet plovil.
Ladja ali čoln
🛳️🛳️🛳️Ker beseda »plovila« nekako ne zajame čarobnosti zibanja na vodni gladini, smo za naslov izbrali bolj romantične »ladje«. Ladje in čolne ločijo predvsem velikost, oblika, nosilnost (koliko tovora lahko naložiš na plovilo, preden potone) in namen (za kaj ga uporabljaš). Ladje so na splošno večje in plujejo dlje, čolni pa so manjši in ostajajo bližje obali. 🛳️🛳️🛳️
𝓟𝓻𝓮𝓹𝓻𝓸𝓼𝓽𝓸 𝓹𝓻𝓪𝓿𝓲𝓵𝓸: 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪 𝓵𝓪𝓱𝓴𝓸 𝓷𝓪 𝓴𝓻𝓸𝓿𝓾 𝓹𝓮𝓵𝓳𝓮 č𝓸𝓵𝓷, č𝓸𝓵𝓷 𝓹𝓪 𝓷𝓮 𝓶𝓸𝓻𝓮 𝓹𝓮𝓵𝓳𝓪𝓽𝓲 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮.
Ljudje smo doma na kopnem. Kmalu po rojstvu se že plazimo, nato plezamo, plešemo, hodimo, tekamo, igramo tenis.🎾 🏃 Toliko lepega lahko počnemo s trdnimi tlemi pod nogami, pa vseeno že od vekomaj rinemo tja, kjer nismo ta glavni – med 🐟🐟 ribe in 🐦⬛ ptice. Voda in zrak sta okolji, v katerih ne zmoremo brez pomoči. Ne znamo dihati pod vodo in ne moremo leteti. Imamo pa 🧠možgane, ki zmorejo čuda. Vklopi jih še ti in z nami na krovu odkrij čudoviti svet plovil.
Ladja ali čoln
🛳️🛳️🛳️Ker beseda »plovila« nekako ne zajame čarobnosti zibanja na vodni gladini, smo za naslov izbrali bolj romantične »ladje«. Ladje in čolne ločijo predvsem velikost, oblika, nosilnost (koliko tovora lahko naložiš na plovilo, preden potone) in namen (za kaj ga uporabljaš). Ladje so na splošno večje in plujejo dlje, čolni pa so manjši in ostajajo bližje obali. 🛳️🛳️🛳️
𝓟𝓻𝓮𝓹𝓻𝓸𝓼𝓽𝓸 𝓹𝓻𝓪𝓿𝓲𝓵𝓸: 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪 𝓵𝓪𝓱𝓴𝓸 𝓷𝓪 𝓴𝓻𝓸𝓿𝓾 𝓹𝓮𝓵𝓳𝓮 č𝓸𝓵𝓷, č𝓸𝓵𝓷 𝓹𝓪 𝓷𝓮 𝓶𝓸𝓻𝓮 𝓹𝓮𝓵𝓳𝓪𝓽𝓲 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮.
Plovilo je nekaj, kar plove, tako kot omenjena ladja in čoln. Vklopi možgančke in razmisli, kaj od spodnjega pa ni plovilo?
Napihljiva blazina.
Splav.
Sup.
Iglu.
<< Nazaj
Stran 3
Deblak iz Matene je edini slovenski deblak, ki ga je mogoče videti v muzeju. Čoln je dolg več kot 9 metrov in izdolben iz enega samega hrastovega debla. 🌳 O njem je bila dolgo razširjena priljubljena domneva, da je koliščarski izdelek, star več kot štiri tisočletja. Vendar se je izkazalo, da je bil v uporabi pozneje, na prehodu iz bronaste v železno dobo (9. stoletje pr. n. št.). Ta ugotovitev ni nenavadna, saj so se s takšnimi čolni ljudje pri nas in tudi drugod po Evropi prevažali še v novem veku.
Prve »ladje«
Bravo, prva ovira je premagana. Le tako naprej.🔱🔱
Danes nam je jasno, da nas bo na obali počakala ladja 🚣♀️ in nas odpeljala, kamor smo že namenjeni. 🏖️🏖️ Kako se je znašla tam, kaj jo poganja, kdo jo vozi, kam gre spat, ko je konec poletne sezone ... o takšnih stvareh ne razmišljamo. A pot do tu je bila dolga, začela se je že v prazgodovini. 🦖🦖
Koliščarji in deblaki
Ž𝓮 𝓹𝓻𝓪𝔃𝓰𝓸𝓭𝓸𝓿𝓲𝓷𝓼𝓴𝓲 𝓵𝓳𝓾𝓭𝓳𝓮 𝓼𝓸 𝓾𝓰𝓸𝓽𝓸𝓿𝓲𝓵𝓲, 𝓭𝓪 𝓵𝓮𝓼 𝓹𝓵𝓪𝓿𝓪, 𝓲𝓷 𝔃𝓪č𝓮𝓵𝓲 𝓲𝔃 𝓭𝓮𝓫𝓮𝓵 𝓲𝔃𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿𝓪𝓽𝓲 𝓹𝓻𝓮𝓹𝓻𝓸𝓼𝓽𝓪 𝓹𝓵𝓸𝓿𝓲𝓵𝓪. 𝓢𝓹𝓵𝓪𝓿𝓮 𝓲𝔃 𝓭𝓮𝓫𝓮𝓵, 𝓲𝔃𝓭𝓸𝓵𝓫𝓮𝓷𝓮 𝓭𝓮𝓫𝓵𝓪𝓴𝓮 𝓲𝓷 𝓶𝓪𝓳𝓱𝓷𝓮 č𝓸𝓵𝓷𝓮 𝓳𝓮 𝓷𝓸𝓼𝓲𝓵 𝓽𝓸𝓴 𝓪𝓵𝓲 𝓹𝓪 𝓼𝓸 𝓳𝓲𝓱 𝓹𝓸𝓰𝓪𝓷𝓳𝓪𝓵𝓲 𝔃 𝓿𝓮𝓼𝓵𝓲. 𝓟𝓻𝓲 𝓷𝓪𝓼 𝓼𝓸 𝓷𝓪𝓳𝓫𝓸𝓵𝓳 𝔃𝓷𝓪𝓷𝓲 𝓲𝔃𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿𝓪𝓵𝓬𝓲 𝓭𝓮𝓫𝓵𝓪𝓴𝓸𝓿 𝓴𝓸𝓵𝓲šč𝓪𝓻𝓳𝓲.
Prisluhni posnetku.
Enega izmed največjih deblakov 🌳 v Evropi so leta 2015 dvignili iz reke Ljubljanice, pri Vrhniki. Dolg je več kot 15 metrov in je lepo ohranjen. Čeprav so se z deblaki vozili že koliščarji na Ljubljanskem barju, je ta mlajši, star je »samo« 2000 let. Starejši, 9-metrski deblak iz 9. stoletja pred našim štetjem si lahko ogledaš v Narodnem muzeju Slovenije.
Kasneje so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi 🌬️veter. Na ladje so pritrdili jadra in nastale so prve jadrnice.⛵ Te so premagovale vedno večje razdalje, pustolovci so z njimi »odkrivali« oddaljene dežele, trgovci pa iz njih prinašali začimbe, svilo, zlato in še kaj. 🌊
Poglej spodnji posnetek, da boš lahko odgovoril/a na vprašanje, ki te pripelje na naslednjo stopnjo.
Bravo, prva ovira je premagana. Le tako naprej.🔱🔱
Danes nam je jasno, da nas bo na obali počakala ladja 🚣♀️ in nas odpeljala, kamor smo že namenjeni. 🏖️🏖️ Kako se je znašla tam, kaj jo poganja, kdo jo vozi, kam gre spat, ko je konec poletne sezone ... o takšnih stvareh ne razmišljamo. A pot do tu je bila dolga, začela se je že v prazgodovini. 🦖🦖
Koliščarji in deblaki
Ž𝓮 𝓹𝓻𝓪𝔃𝓰𝓸𝓭𝓸𝓿𝓲𝓷𝓼𝓴𝓲 𝓵𝓳𝓾𝓭𝓳𝓮 𝓼𝓸 𝓾𝓰𝓸𝓽𝓸𝓿𝓲𝓵𝓲, 𝓭𝓪 𝓵𝓮𝓼 𝓹𝓵𝓪𝓿𝓪, 𝓲𝓷 𝔃𝓪č𝓮𝓵𝓲 𝓲𝔃 𝓭𝓮𝓫𝓮𝓵 𝓲𝔃𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿𝓪𝓽𝓲 𝓹𝓻𝓮𝓹𝓻𝓸𝓼𝓽𝓪 𝓹𝓵𝓸𝓿𝓲𝓵𝓪. 𝓢𝓹𝓵𝓪𝓿𝓮 𝓲𝔃 𝓭𝓮𝓫𝓮𝓵, 𝓲𝔃𝓭𝓸𝓵𝓫𝓮𝓷𝓮 𝓭𝓮𝓫𝓵𝓪𝓴𝓮 𝓲𝓷 𝓶𝓪𝓳𝓱𝓷𝓮 č𝓸𝓵𝓷𝓮 𝓳𝓮 𝓷𝓸𝓼𝓲𝓵 𝓽𝓸𝓴 𝓪𝓵𝓲 𝓹𝓪 𝓼𝓸 𝓳𝓲𝓱 𝓹𝓸𝓰𝓪𝓷𝓳𝓪𝓵𝓲 𝔃 𝓿𝓮𝓼𝓵𝓲. 𝓟𝓻𝓲 𝓷𝓪𝓼 𝓼𝓸 𝓷𝓪𝓳𝓫𝓸𝓵𝓳 𝔃𝓷𝓪𝓷𝓲 𝓲𝔃𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿𝓪𝓵𝓬𝓲 𝓭𝓮𝓫𝓵𝓪𝓴𝓸𝓿 𝓴𝓸𝓵𝓲šč𝓪𝓻𝓳𝓲.
Prisluhni posnetku.
Enega izmed največjih deblakov 🌳 v Evropi so leta 2015 dvignili iz reke Ljubljanice, pri Vrhniki. Dolg je več kot 15 metrov in je lepo ohranjen. Čeprav so se z deblaki vozili že koliščarji na Ljubljanskem barju, je ta mlajši, star je »samo« 2000 let. Starejši, 9-metrski deblak iz 9. stoletja pred našim štetjem si lahko ogledaš v Narodnem muzeju Slovenije.
Kasneje so ugotovili, da lahko izkoristijo tudi 🌬️veter. Na ladje so pritrdili jadra in nastale so prve jadrnice.⛵ Te so premagovale vedno večje razdalje, pustolovci so z njimi »odkrivali« oddaljene dežele, trgovci pa iz njih prinašali začimbe, svilo, zlato in še kaj. 🌊
Poglej spodnji posnetek, da boš lahko odgovoril/a na vprašanje, ki te pripelje na naslednjo stopnjo.
Kdo ali kaj še potuje s trgovskimi ladjami (razen posadke in blaga)?
Begunci.
Ptice selivke.
<< Nazaj
Stran 4
Koper je imel v različnih zgodovinskih obdobjih pomembno pomorsko, gospodarsko in upravno vlogo. Pristanišče je nastalo leta 1957, tri leta po tem, ko je Jugoslavija izgubila cono A in z njo Trst, razcvet pa je doživelo šele po letu 1967, ko je bilo z železnico povezano s Slovenijo in Evropo. Danes je pristanišče neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom in ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Zaledje pristanišča se razteza čez celotno srednjo in vzhodno Evropo, od Slovenije, Avstrije, do Madžarske, Italije, Hrvaške, Češke, Slovaške, Poljske in južne Nemčije (Bavarska, Baden-Württemberg in okolica Frankfurta).
Luka Koper
Trgovina je spodbudila nastanek čisto novih mest – pristanišč. Pristaniško mesto (ali luka) je mesto ob obali z vso infrastrukturo: pomoli za privez ladij, doki za popravila, sistemi za pretovarjanje, skladišči, povezavami z notranjostjo (železnica).
Poglej, kako je bil včasih videti sprehod po pristanišču v Kopru.
Pristanišča zagotavljajo delo številnim ljudem, tradicionalno pa tudi zabavo in sprostitev mornarjem, ki po včasih mesece dolgi plovbi končno spet začutijo trdna tla pod nogami. Naše pristanišče je luka Koper.
Celotno pristanišče ima status proste cone. Luka Koper je večnamensko pristanišče, v katerem se dejavnosti opravljajo 24 ur na dan.
.jpg)
Gradnja pristanišča leta 1962
Pretovorne operacije se opravlja na specializiranih terminalih: za kontejnerje, avtomobile in druga vozila, generalne tovore, hlajene tovore, les, minerale in rudnine, žita in krmila, glinico, premog in železovo rudo, živino. V okviru pristanišča od leta 2025 deluje tudi potniški terminal.
.jpg)
𝓜𝓸𝓻𝓳𝓮 𝓿 𝓹𝓻𝓲𝓼𝓽𝓪𝓷𝓲šč𝓾 𝓳𝓮 𝓰𝓵𝓸𝓫𝓸𝓴𝓸 𝓸𝓭 10 𝓭𝓸 18 𝓶𝓮𝓽𝓻𝓸𝓿. 𝓢𝓹𝓻𝓮𝓳𝓶𝓮 𝓵𝓪𝓱𝓴𝓸 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮 𝔃 𝓷𝓸𝓼𝓲𝓵𝓷𝓸𝓼𝓽𝓳𝓸 180.000 𝓽𝓸𝓷.
Trgovina je spodbudila nastanek čisto novih mest – pristanišč. Pristaniško mesto (ali luka) je mesto ob obali z vso infrastrukturo: pomoli za privez ladij, doki za popravila, sistemi za pretovarjanje, skladišči, povezavami z notranjostjo (železnica).
Poglej, kako je bil včasih videti sprehod po pristanišču v Kopru.
Pristanišča zagotavljajo delo številnim ljudem, tradicionalno pa tudi zabavo in sprostitev mornarjem, ki po včasih mesece dolgi plovbi končno spet začutijo trdna tla pod nogami. Naše pristanišče je luka Koper.
Celotno pristanišče ima status proste cone. Luka Koper je večnamensko pristanišče, v katerem se dejavnosti opravljajo 24 ur na dan.
Gradnja pristanišča leta 1962
Pretovorne operacije se opravlja na specializiranih terminalih: za kontejnerje, avtomobile in druga vozila, generalne tovore, hlajene tovore, les, minerale in rudnine, žita in krmila, glinico, premog in železovo rudo, živino. V okviru pristanišča od leta 2025 deluje tudi potniški terminal.
𝓜𝓸𝓻𝓳𝓮 𝓿 𝓹𝓻𝓲𝓼𝓽𝓪𝓷𝓲šč𝓾 𝓳𝓮 𝓰𝓵𝓸𝓫𝓸𝓴𝓸 𝓸𝓭 10 𝓭𝓸 18 𝓶𝓮𝓽𝓻𝓸𝓿. 𝓢𝓹𝓻𝓮𝓳𝓶𝓮 𝓵𝓪𝓱𝓴𝓸 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮 𝔃 𝓷𝓸𝓼𝓲𝓵𝓷𝓸𝓼𝓽𝓳𝓸 180.000 𝓽𝓸𝓷.
Premisli o vsem, kar si ravnokar prebral/a in ugotovi, katero prevozno sredstvo je poleg ladij najpomembnejše za obstoj pristanišč.
Helikopter.
Letalo.
Vlak.
Tovornjak.
<< Nazaj
Stran 5
//Kon-tiki, Ra in Ra II
Norveški raziskovalec Thor Hayerdal je življenje posvetil dokazovanju, da so ljudje že v davni preteklosti pluli na dolge razdalje. Leta 1947 je poustvaril staro perujsko plovilo, splav iz hlodov tamkajšnjih dreves. Po perujskem bogu Sonca ga je poimenoval Kon-Tiki. 7000 kilometrov dolgo pot od Južne Amerike do Polinezije je opravil v 101 dnevu.
V letih 1969 in 1970 je plul z ladjama iz ločja, kakršne so poznali egipčanski faraoni. Poimenoval ju je Ra in Ra II, po egiptovskem bogu Sonca. V drugem poskusu mu je uspelo, v 57 dneh je s posadko preplul Atlantik, 6100 kilometrov od Maroka do Barbadosa. //
Norveški raziskovalec Thor Hayerdal je življenje posvetil dokazovanju, da so ljudje že v davni preteklosti pluli na dolge razdalje. Leta 1947 je poustvaril staro perujsko plovilo, splav iz hlodov tamkajšnjih dreves. Po perujskem bogu Sonca ga je poimenoval Kon-Tiki. 7000 kilometrov dolgo pot od Južne Amerike do Polinezije je opravil v 101 dnevu.
V letih 1969 in 1970 je plul z ladjama iz ločja, kakršne so poznali egipčanski faraoni. Poimenoval ju je Ra in Ra II, po egiptovskem bogu Sonca. V drugem poskusu mu je uspelo, v 57 dneh je s posadko preplul Atlantik, 6100 kilometrov od Maroka do Barbadosa. //
Brez česa ne gre?
Da plovilo ne potone, je dovolj že izdolbeno drevesno deblo, kot smo se naučili od koliščarjev.
A danes od plovil pričakujemo več – da so hitra, okretna, da jih je mogoče natančno krmariti ...
𝓢𝓵𝓮𝓭𝓲 𝓷𝓮𝓴𝓪𝓳 𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿, 𝓫𝓻𝓮𝔃 𝓴𝓪𝓽𝓮𝓻𝓲𝓱 𝓷𝓲 č𝓸𝓵𝓷𝓪 𝓪𝓵𝓲 𝓳𝓪𝓭𝓻𝓷𝓲𝓬𝓮, 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮.
Trup je glavni del plovila, ki zagotavlja plovnost in stabilnost. Deluje kot vodotesno ohišje, ki ščiti notranje sestavne dele čolna.
Paluba je zgornja površina plovila, po kateri lahko hodijo potniki in posadka.
Jambor je sestavni del jadrnic, ki daje oporo jadrom in omogoča izkoriščanje moči vetra.
Krmilo je premični del na krmi jadrnice. S preusmerjanjem vodnega toka uravnava smer plovila.
Premec je vodilni, sprednji del ladje.
Krma je zadnji del ladje ali drugega plovila. Na krmi je mornar, ki krmari (usmerja plovilo).
Ugrez pove, koliko se ladja potopi v vodo. Je razdalja med najnižjim delom ladje in vodno gladino.
Kobilica ali gredelj je ukrivljena gred na spodnjem delu ladje, ki teče po sredini, od premca do krme. Kobilica se pri gradnji ladje položi prva, nanjo se nato dograjujejo rebra in drugi deli ladijskega trupa. Kobilica zagotavlja trdnost in stabilnost trupa.
Rebra so ogrodje ladje.
Kompas je najpomembnejši od vseh instrumentov.
Navigacija se vodi na navigacijskih kartah.
Te zanima jadranje, pa ne veš, kako začeti? Poglej kratek film.
Da plovilo ne potone, je dovolj že izdolbeno drevesno deblo, kot smo se naučili od koliščarjev.
A danes od plovil pričakujemo več – da so hitra, okretna, da jih je mogoče natančno krmariti ...
𝓢𝓵𝓮𝓭𝓲 𝓷𝓮𝓴𝓪𝓳 𝓭𝓮𝓵𝓸𝓿, 𝓫𝓻𝓮𝔃 𝓴𝓪𝓽𝓮𝓻𝓲𝓱 𝓷𝓲 č𝓸𝓵𝓷𝓪 𝓪𝓵𝓲 𝓳𝓪𝓭𝓻𝓷𝓲𝓬𝓮, 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮.
Trup je glavni del plovila, ki zagotavlja plovnost in stabilnost. Deluje kot vodotesno ohišje, ki ščiti notranje sestavne dele čolna.
Paluba je zgornja površina plovila, po kateri lahko hodijo potniki in posadka.
Jambor je sestavni del jadrnic, ki daje oporo jadrom in omogoča izkoriščanje moči vetra.
Krmilo je premični del na krmi jadrnice. S preusmerjanjem vodnega toka uravnava smer plovila.
Premec je vodilni, sprednji del ladje.
Krma je zadnji del ladje ali drugega plovila. Na krmi je mornar, ki krmari (usmerja plovilo).
Ugrez pove, koliko se ladja potopi v vodo. Je razdalja med najnižjim delom ladje in vodno gladino.
Kobilica ali gredelj je ukrivljena gred na spodnjem delu ladje, ki teče po sredini, od premca do krme. Kobilica se pri gradnji ladje položi prva, nanjo se nato dograjujejo rebra in drugi deli ladijskega trupa. Kobilica zagotavlja trdnost in stabilnost trupa.
Rebra so ogrodje ladje.
Kompas je najpomembnejši od vseh instrumentov.
Navigacija se vodi na navigacijskih kartah.
Te zanima jadranje, pa ne veš, kako začeti? Poglej kratek film.
Veš, kako se reče delu jadrnice, kamor smo postavili vprašaj? Če se ti bo zataknilo, najdeš rešitev v tiskani Veseli šoli v februarskem Pilu.
Krma.
Kobilica.
Premec.
<< Nazaj
Stran 6
Mednarodni ladijski promet vsako leto porabi več kot 300 milijonov ton fosilnih goriv in prispeva približno 3 % vseh človeških izpustov toplogrednih plinov na svetu. Če bi bila ladijska industrija država, bi bila med največjimi svetovnimi onesnaževalci. Zato se tudi v pomorstvu vedno več ukvarjajo s prehodom na do okolja prijaznejše alternative.
Od vetra k nafti in nazaj
V 19. stoletju je prišlo do velike spremembe – s parnimi stroji so ladje plule hitreje in zanesljiveje, tudi kadar ni pihalo. Kasneje so parne stroje zamenjali dizelski in drugi motorji. Danes po morjih plujejo ladje najrazličnejših vrst. Nekaj jih bomo spoznali tudi v Veseli šoli, poleg trgovskih še tankerje, kontejnerske ladje, turistične ladje, vojaške ladje ...
Večino plovil danes poganjajo »umazana goriva«. Ta spodbujajo podnebne spremembe in dvig morske gladine. Največ nafte na glavi imajo velike tovorne ladje v mednarodnem prometu, a to še ne pomeni, da lahko pogledaš stran, ko na morju drdraš do sosednjega zaliva.
Izključi motor, napni jadro, pograbi veslo ali pa spoznaj nove (in včasih stare), čistejše načine za premagovanje razdalj po vodni gladini:
- Ljudje že od nekdaj izkoriščajo veter in sonce, moderna jadra in sončne celice na sodobnih ladjah pa danes spreminjajo svet na bolje.
- Zelena goriva obetajo največ. To so biogoriva, zeleni vodik in druga, ki v nasprotju s fosilnimi gorivi v ozračje ne spuščajo veliko toplogrednih plinov.
- Elektrika poganja tudi čolne in ladje. Tako kot pri avtomobilih se lahko odločijo za v celoti električni ali pa hibridni pogon.
𝓣𝓪𝓴𝓲𝓶 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪𝓶 𝓻𝓮č𝓮𝓶𝓸 »𝔃𝓮𝓵𝓮𝓷𝓮 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮«. 𝓣𝓸 𝓳𝓮 𝓭𝓸𝓴𝓪𝓳 𝓷𝓸𝓿𝓸 𝓹𝓸𝓲𝓶𝓮𝓷𝓸𝓿𝓪𝓷𝓳𝓮. 𝓛𝓮 𝓴𝓪𝓳 𝓼𝓸 𝔃 »𝔃𝓮𝓵𝓮𝓷𝓲𝓶𝓲 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪𝓶𝓲« 𝓶𝓲𝓼𝓵𝓲𝓵𝓲 𝓿 60. 𝓵𝓮𝓽𝓲𝓱 𝓹𝓻𝓮𝓳š𝓷𝓳𝓮𝓰𝓪 𝓼𝓽𝓸𝓵𝓮𝓽𝓳𝓪?
Ker je zgornje vprašanje zgolj retorično, smo ti pripravili še enega, na katerega se dejansko da odgovoriti.
V 19. stoletju je prišlo do velike spremembe – s parnimi stroji so ladje plule hitreje in zanesljiveje, tudi kadar ni pihalo. Kasneje so parne stroje zamenjali dizelski in drugi motorji. Danes po morjih plujejo ladje najrazličnejših vrst. Nekaj jih bomo spoznali tudi v Veseli šoli, poleg trgovskih še tankerje, kontejnerske ladje, turistične ladje, vojaške ladje ...
Večino plovil danes poganjajo »umazana goriva«. Ta spodbujajo podnebne spremembe in dvig morske gladine. Največ nafte na glavi imajo velike tovorne ladje v mednarodnem prometu, a to še ne pomeni, da lahko pogledaš stran, ko na morju drdraš do sosednjega zaliva.
Izključi motor, napni jadro, pograbi veslo ali pa spoznaj nove (in včasih stare), čistejše načine za premagovanje razdalj po vodni gladini:
- Ljudje že od nekdaj izkoriščajo veter in sonce, moderna jadra in sončne celice na sodobnih ladjah pa danes spreminjajo svet na bolje.
- Zelena goriva obetajo največ. To so biogoriva, zeleni vodik in druga, ki v nasprotju s fosilnimi gorivi v ozračje ne spuščajo veliko toplogrednih plinov.
- Elektrika poganja tudi čolne in ladje. Tako kot pri avtomobilih se lahko odločijo za v celoti električni ali pa hibridni pogon.
𝓣𝓪𝓴𝓲𝓶 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪𝓶 𝓻𝓮č𝓮𝓶𝓸 »𝔃𝓮𝓵𝓮𝓷𝓮 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓮«. 𝓣𝓸 𝓳𝓮 𝓭𝓸𝓴𝓪𝓳 𝓷𝓸𝓿𝓸 𝓹𝓸𝓲𝓶𝓮𝓷𝓸𝓿𝓪𝓷𝓳𝓮. 𝓛𝓮 𝓴𝓪𝓳 𝓼𝓸 𝔃 »𝔃𝓮𝓵𝓮𝓷𝓲𝓶𝓲 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪𝓶𝓲« 𝓶𝓲𝓼𝓵𝓲𝓵𝓲 𝓿 60. 𝓵𝓮𝓽𝓲𝓱 𝓹𝓻𝓮𝓳š𝓷𝓳𝓮𝓰𝓪 𝓼𝓽𝓸𝓵𝓮𝓽𝓳𝓪?
Ker je zgornje vprašanje zgolj retorično, smo ti pripravili še enega, na katerega se dejansko da odgovoriti.
Kako imenujemo goriva, ki v nasprotju s fosilnimi gorivi v ozračje spuščajo precej manj toplogrednih plinov?
Nefosilna goriva.
Biogoriva.
<< Nazaj
Stran 7
//Nekatere imajo zelo posebne naloge:
- ledolomilci utirajo pot drugim ladjam na zamrznjenih morjih,
- podmornice raziskujejo globine,
- reševalne ladje pomagajo ljudem v nevarnosti,
- raziskovalne ladje preučujejo oceane in življenje v njih.//
- ledolomilci utirajo pot drugim ladjam na zamrznjenih morjih,
- podmornice raziskujejo globine,
- reševalne ladje pomagajo ljudem v nevarnosti,
- raziskovalne ladje preučujejo oceane in življenje v njih.//
Vrste plovil
Po morskih in sladkih vodah našega planeta pluje toliko različnih plovil, da nikakor ne moremo vseh našteti. Spoznali jih bomo le nekaj.
Kontejnerske ladje
To so jeklene velikanke svetovne trgovine, daljše od treh nogometnih igrišč. Te ladje prevažajo blago v kontejnerjih (zabojnikih), ki imajo po vsem svetu enake mere, da jih lahko na ladjo zlagajo kot lego kocke. Danes prepeljejo kar okoli 90 odstotkov vsega blaga, ki kroži po svetu. Največje prevažajo več kot 20.000 kontejnerjev naenkrat. Ko boš naslednjič lupil/a banano iz Ekvadorja, se spomni, da je do tebe prišla v enem od njih.
Tankerji
Ti velikani prevažajo tekočine – predvsem nafto in plin – iz držav, ki to dvoje imajo, v države, ki tega nimajo. Ker gre za ogromne količine, nafto, plin (in številne kemikalije, celo vino) prevažajo v razsutem stanju. To pomeni, da niso zapakirani v embalažo, ampak jih kar nalijejo v ladjo, na cilju pa izčrpajo nazaj ven. Nekateri tankerji imajo v notranjosti več ločenih rezervoarjev, da lahko hkrati prevažajo različne tekočine.
Križarke
Nekateri jih obožujejo, drugi sovražijo. Ladje, ki so hotel, zabaviščni park in prevozno sredstvo v enem, imajo lahko 16 nadstropij, 18 palub, 22 restavracij, 24 bazenov, 10 nadstropij visok vodni tobogan, zip line, plezalno steno in drsališče. Nad tem je zagotovo navdušenih 6680 potnikov, malo manj pa prebivalci mestec, kjer se križarka ustavi in naenkrat nadnje spusti vse potnike in še 2200 članov posadke.
Ribiške ladje
Ribiške ladje so zelo različne, tako kot ribe, ki jih lovijo. Od majhnih ribiških čolnov do največjih, ki lovijo na odprtem morju in ribe sproti predelujejo kar v tovarni na krovu. Nihče ne ve natančno, koliko rib na dan konča v mrežah, vemo le, da je številka prevelika. Stanju, ko ulovimo toliko rib, da se jate ne morejo obnavljati, rečemo prelov.
Vojaška plovila
Ti varuhi morij večino časa skrbijo za varnost in sodelujejo v reševalnih operacijah, v vojni pa se spremenijo v orožje. Najmanjše so patruljni čolni, ki nadzorujejo obalo, največje pa letalonosilke, prava premikajoča se letališča na vodi. Hitre ladje za obrambo in napad so rušilci, fregate spremljajo in ščitijo druge ladje, podmornice se tihotapijo globoko pod morsko gladino, amfibijske ladje pa so dvoživke, ki prevažajo vojake in opremo po morju in kopnem.
Po morskih in sladkih vodah našega planeta pluje toliko različnih plovil, da nikakor ne moremo vseh našteti. Spoznali jih bomo le nekaj.
Kontejnerske ladje
To so jeklene velikanke svetovne trgovine, daljše od treh nogometnih igrišč. Te ladje prevažajo blago v kontejnerjih (zabojnikih), ki imajo po vsem svetu enake mere, da jih lahko na ladjo zlagajo kot lego kocke. Danes prepeljejo kar okoli 90 odstotkov vsega blaga, ki kroži po svetu. Največje prevažajo več kot 20.000 kontejnerjev naenkrat. Ko boš naslednjič lupil/a banano iz Ekvadorja, se spomni, da je do tebe prišla v enem od njih.
Tankerji
Ti velikani prevažajo tekočine – predvsem nafto in plin – iz držav, ki to dvoje imajo, v države, ki tega nimajo. Ker gre za ogromne količine, nafto, plin (in številne kemikalije, celo vino) prevažajo v razsutem stanju. To pomeni, da niso zapakirani v embalažo, ampak jih kar nalijejo v ladjo, na cilju pa izčrpajo nazaj ven. Nekateri tankerji imajo v notranjosti več ločenih rezervoarjev, da lahko hkrati prevažajo različne tekočine.
Križarke
Nekateri jih obožujejo, drugi sovražijo. Ladje, ki so hotel, zabaviščni park in prevozno sredstvo v enem, imajo lahko 16 nadstropij, 18 palub, 22 restavracij, 24 bazenov, 10 nadstropij visok vodni tobogan, zip line, plezalno steno in drsališče. Nad tem je zagotovo navdušenih 6680 potnikov, malo manj pa prebivalci mestec, kjer se križarka ustavi in naenkrat nadnje spusti vse potnike in še 2200 članov posadke.
Ribiške ladje
Ribiške ladje so zelo različne, tako kot ribe, ki jih lovijo. Od majhnih ribiških čolnov do največjih, ki lovijo na odprtem morju in ribe sproti predelujejo kar v tovarni na krovu. Nihče ne ve natančno, koliko rib na dan konča v mrežah, vemo le, da je številka prevelika. Stanju, ko ulovimo toliko rib, da se jate ne morejo obnavljati, rečemo prelov.
Vojaška plovila
Ti varuhi morij večino časa skrbijo za varnost in sodelujejo v reševalnih operacijah, v vojni pa se spremenijo v orožje. Najmanjše so patruljni čolni, ki nadzorujejo obalo, največje pa letalonosilke, prava premikajoča se letališča na vodi. Hitre ladje za obrambo in napad so rušilci, fregate spremljajo in ščitijo druge ladje, podmornice se tihotapijo globoko pod morsko gladino, amfibijske ladje pa so dvoživke, ki prevažajo vojake in opremo po morju in kopnem.
Poveži ladjo in njeno nalogo?
Ribiška ladja.
Vojaška ladja.
Lovijo ribe.
Lovijo sovražnike.
<< Nazaj
Stran 8
Najuspešnejši slovenski jadralec, Vasilij Žbogar, je osvojil kar tri olimpijske medalje. Srebrno leta 2008 na olimpijskih igrah v Pekingu si je prijadral v razredu laser. Takšna lahka športna jadrnica mora izpolnjevati zelo natančne mere: dolga 4,23 metra, težka 57 kilogramov, jambor visok 1,42 metra in površina jadra 7,02 kvadratnega metra. Ker je laser precej nestabilna jadrnica, od jadralca zahteva veliko talenta in izkušenj.
Športna plovila
Športno jadranje je vodni šport, ki zajema tako zasnovo in izdelavo jadrnic in jader kot tudi proučevanje vremena, vetrov in morskih tokov. Je raznovrsten in zajema veliko tekmovalnih disciplin, ki potekajo na manjših trimetrskih jadrnicah, pa vse do velikih dvestometrskih.
𝓥 𝓢𝓵𝓸𝓿𝓮𝓷𝓲𝓳𝓲 𝓲𝓶𝓪𝓶𝓸 𝓿𝓮𝓵𝓲𝓴𝓸 𝓾𝓼𝓹𝓮š𝓷𝓲𝓱 𝓳𝓪𝓭𝓻𝓪𝓵𝓬𝓮𝓿, 𝓴𝓪𝓳𝓪𝓴𝓪š𝓮𝓿 𝓲𝓷 𝓭𝓻𝓾𝓰𝓲𝓱 𝓻𝓸𝓴𝓸𝓫𝓸𝓻𝓬𝓮𝓿 𝔃 𝓿𝓮𝓼𝓵𝓲, 𝓿𝓻𝓿𝓶𝓲, 𝓿𝓮𝓽𝓻𝓸𝓶 𝓲𝓷 𝓫𝓻𝔃𝓲𝓬𝓪𝓶𝓲. Č𝓮 𝓽𝓮 𝓽𝓪𝓴š𝓷𝓲 š𝓹𝓸𝓻𝓽𝓲 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪𝓳𝓸, 𝓸𝓫𝓲šč𝓲 𝓷𝓪𝓳𝓫𝓵𝓲ž𝓳𝓮 𝓿𝓸𝓭𝓷𝓸 𝓽𝓮𝓵𝓸 (𝓷𝓮 𝓵𝓮 𝓶𝓸𝓻𝓳𝓮, š𝓹𝓸𝓻𝓽𝓪𝓶𝓸 𝓲𝓷 𝓽𝓮𝓴𝓶𝓾𝓳𝓮𝓶𝓸 𝓽𝓾𝓭𝓲 𝓷𝓪 𝓳𝓮𝔃𝓮𝓻𝓲𝓱 𝓲𝓷 𝓻𝓮𝓴𝓪𝓱) 𝓲𝓷 𝓹𝓸č𝓪𝓴𝓪𝓳, 𝓭𝓪 𝓹𝓻𝓲𝓿𝓮𝓼𝓵𝓪/𝓹𝓻𝓲𝓳𝓪𝓭𝓻𝓪 𝓶𝓲𝓶𝓸 𝓹𝓻𝓿𝓲 𝓶𝓲𝓶𝓸𝓲𝓭𝓸č𝓲.
Športno jadranje je vodni šport, ki zajema tako zasnovo in izdelavo jadrnic in jader kot tudi proučevanje vremena, vetrov in morskih tokov. Je raznovrsten in zajema veliko tekmovalnih disciplin, ki potekajo na manjših trimetrskih jadrnicah, pa vse do velikih dvestometrskih.
𝓥 𝓢𝓵𝓸𝓿𝓮𝓷𝓲𝓳𝓲 𝓲𝓶𝓪𝓶𝓸 𝓿𝓮𝓵𝓲𝓴𝓸 𝓾𝓼𝓹𝓮š𝓷𝓲𝓱 𝓳𝓪𝓭𝓻𝓪𝓵𝓬𝓮𝓿, 𝓴𝓪𝓳𝓪𝓴𝓪š𝓮𝓿 𝓲𝓷 𝓭𝓻𝓾𝓰𝓲𝓱 𝓻𝓸𝓴𝓸𝓫𝓸𝓻𝓬𝓮𝓿 𝔃 𝓿𝓮𝓼𝓵𝓲, 𝓿𝓻𝓿𝓶𝓲, 𝓿𝓮𝓽𝓻𝓸𝓶 𝓲𝓷 𝓫𝓻𝔃𝓲𝓬𝓪𝓶𝓲. Č𝓮 𝓽𝓮 𝓽𝓪𝓴š𝓷𝓲 š𝓹𝓸𝓻𝓽𝓲 𝔃𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪𝓳𝓸, 𝓸𝓫𝓲šč𝓲 𝓷𝓪𝓳𝓫𝓵𝓲ž𝓳𝓮 𝓿𝓸𝓭𝓷𝓸 𝓽𝓮𝓵𝓸 (𝓷𝓮 𝓵𝓮 𝓶𝓸𝓻𝓳𝓮, š𝓹𝓸𝓻𝓽𝓪𝓶𝓸 𝓲𝓷 𝓽𝓮𝓴𝓶𝓾𝓳𝓮𝓶𝓸 𝓽𝓾𝓭𝓲 𝓷𝓪 𝓳𝓮𝔃𝓮𝓻𝓲𝓱 𝓲𝓷 𝓻𝓮𝓴𝓪𝓱) 𝓲𝓷 𝓹𝓸č𝓪𝓴𝓪𝓳, 𝓭𝓪 𝓹𝓻𝓲𝓿𝓮𝓼𝓵𝓪/𝓹𝓻𝓲𝓳𝓪𝓭𝓻𝓪 𝓶𝓲𝓶𝓸 𝓹𝓻𝓿𝓲 𝓶𝓲𝓶𝓸𝓲𝓭𝓸č𝓲.
Poveži športnika z njegovim rekvizitom.
Jadralec/ka.
Kajakaš/ica.
Veslo.
Vrv.
<< Nazaj
Stran 9
//Niña, Pinta in Santa Maria je bilo ime ladjam, s katerimi je Krištof Kolumb 12. oktobra 1492 »odkril Ameriko«. Skupina ladij, ki pluje skupaj, je flota. Santa Maria je bila največja v Kolumbovi floti, čeprav je bila dolga le 36 metrov. Pinta je bila najhitrejša, Niña pa najbolj okretna. Vse tri so bile trgovske jadrnice, stare in ne najprimernejše za drzne podvige. Pot od Španije do Bahamov so preplule v 42 dneh.//
Slavne jadrnice
Nekatere ladje so dobesedno spremenile tok zgodovine in se zapisale med legende. V Veseli šoli smo jih spoznali le nekaj.
Mayflower
Leta 1620 je ladja Mayflower v Severno Ameriko pripeljala evropske družine, 102 moška, ženski in otroka, ki danes veljajo za »očete romarje«. Od Anglije do Novega sveta je plula 66 dni. Zgrajena je bila kot trgovska/tovorna ladja. Opremljena je bila tudi s topovi, za vsak slučaj, če bi jo napadli gusarji. Imela je štiri jambore in šest jader, široka je bila 7,5 metra in dolga 32 metrov.
Beagle
HMS Beagle je bila ladja britanske mornarice, na kateri je med letoma 1831 in 1836 plul naravoslovec Charles Darwin. Potovala je okoli sveta, predvsem ob obalah Južne Amerike. Na podlagi opazovanj s poti je Darwin pozneje razvil teorijo evolucije, ki razlaga, kako se živa bitja skozi čas spreminjajo. Beagle je bil dolg približno 27,5 metra, na njem je živelo okoli 65 mornarjev ter še nekaj častnikov in znanstvenikov. Beagle je bila tudi ena prvih ladij, ki je imela strelovod, zato je bila varnejša pred udari strele.
Nekatere ladje so dobesedno spremenile tok zgodovine in se zapisale med legende. V Veseli šoli smo jih spoznali le nekaj.
Mayflower
Leta 1620 je ladja Mayflower v Severno Ameriko pripeljala evropske družine, 102 moška, ženski in otroka, ki danes veljajo za »očete romarje«. Od Anglije do Novega sveta je plula 66 dni. Zgrajena je bila kot trgovska/tovorna ladja. Opremljena je bila tudi s topovi, za vsak slučaj, če bi jo napadli gusarji. Imela je štiri jambore in šest jader, široka je bila 7,5 metra in dolga 32 metrov.
Beagle
HMS Beagle je bila ladja britanske mornarice, na kateri je med letoma 1831 in 1836 plul naravoslovec Charles Darwin. Potovala je okoli sveta, predvsem ob obalah Južne Amerike. Na podlagi opazovanj s poti je Darwin pozneje razvil teorijo evolucije, ki razlaga, kako se živa bitja skozi čas spreminjajo. Beagle je bil dolg približno 27,5 metra, na njem je živelo okoli 65 mornarjev ter še nekaj častnikov in znanstvenikov. Beagle je bila tudi ena prvih ladij, ki je imela strelovod, zato je bila varnejša pred udari strele.
Po čem so znane naslednje jadrnice? Poveži.
Vojaška ladja.
Ribiška ladja.
Lovijo ribe.
Lovijo sovražnike.
<< Nazaj
Stran 10
Mnogi so mislili, da je ta britanski čezoceanski parnik nepotopljiv, a se je že na krstni plovbi leta 1912 zaletel v ledeno goro in potonil. Eno najhujših nesreč v pomorski zgodovini je preživelo le 712 od 2240 potnikov in članov posadke.
Najslavnejši potop
Titanik
V primerjavi z današnjimi križarkami je bil Titanik (269 metrov) majhen. Vzel je veliko življenj, nazadnje raziskovalcev-turistov, ki so se leta 2024 do njega poskusili potopiti v potapljaški sondi Titan.
Nesrečni potniki na Titanu so le eni v dolgi vrsti ljudi, ki jih je zaznamovala Titanikova zgodba. Med slavnejšimi obsedenci s to ladjo je tudi režiser James Cameron, ki je s filmsko verzijo Titanikove zgodbe okužil še tam okrog 211 milijonov gledalcev po vsem svetu. Če še nisi med njimi, je morda zdaj pravi trenutek. Za pokušino si poglej napovednik:
𝓥 𝓯𝓲𝓵𝓶𝓾 𝓼𝓮 𝔃𝓭𝓲, 𝓴𝓸𝓽 𝓭𝓪 𝓳𝓮 𝓣𝓲𝓽𝓪𝓷𝓲𝓴 𝓹𝓸𝓽𝓸𝓷𝓲𝓵 𝔃𝓮𝓵𝓸 𝓱𝓲𝓽𝓻𝓸, 𝓪 𝓿 𝓻𝓮𝓼𝓷𝓲𝓬𝓲 𝓳𝓮 𝓸𝓭 𝓽𝓻č𝓮𝓷𝓳𝓪 𝓭𝓸 𝓴𝓪𝓽𝓪𝓼𝓽𝓻𝓸𝓯𝓮 𝓶𝓲𝓷𝓲𝓵𝓸 2 𝓾𝓻𝓲 𝓲𝓷 40 𝓶𝓲𝓷𝓾𝓽. 𝓣𝓪𝓴𝓸 𝓴𝓸𝓽 𝓿 𝓼𝓹𝓸𝓭𝓷𝓳𝓲 𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪𝓬𝓲𝓳𝓲.
Titanik
V primerjavi z današnjimi križarkami je bil Titanik (269 metrov) majhen. Vzel je veliko življenj, nazadnje raziskovalcev-turistov, ki so se leta 2024 do njega poskusili potopiti v potapljaški sondi Titan.
Nesrečni potniki na Titanu so le eni v dolgi vrsti ljudi, ki jih je zaznamovala Titanikova zgodba. Med slavnejšimi obsedenci s to ladjo je tudi režiser James Cameron, ki je s filmsko verzijo Titanikove zgodbe okužil še tam okrog 211 milijonov gledalcev po vsem svetu. Če še nisi med njimi, je morda zdaj pravi trenutek. Za pokušino si poglej napovednik:
𝓥 𝓯𝓲𝓵𝓶𝓾 𝓼𝓮 𝔃𝓭𝓲, 𝓴𝓸𝓽 𝓭𝓪 𝓳𝓮 𝓣𝓲𝓽𝓪𝓷𝓲𝓴 𝓹𝓸𝓽𝓸𝓷𝓲𝓵 𝔃𝓮𝓵𝓸 𝓱𝓲𝓽𝓻𝓸, 𝓪 𝓿 𝓻𝓮𝓼𝓷𝓲𝓬𝓲 𝓳𝓮 𝓸𝓭 𝓽𝓻č𝓮𝓷𝓳𝓪 𝓭𝓸 𝓴𝓪𝓽𝓪𝓼𝓽𝓻𝓸𝓯𝓮 𝓶𝓲𝓷𝓲𝓵𝓸 2 𝓾𝓻𝓲 𝓲𝓷 40 𝓶𝓲𝓷𝓾𝓽. 𝓣𝓪𝓴𝓸 𝓴𝓸𝓽 𝓿 𝓼𝓹𝓸𝓭𝓷𝓳𝓲 𝓪𝓷𝓲𝓶𝓪𝓬𝓲𝓳𝓲.
Pod katero zastavo je plul Titanik?
Združenega kraljestva.
Evropsko.
Združenih držav Amerike.
Mednarodno.
<< Nazaj
Stran 11
//Za gradnjo ladje, ki je bila tako velika in razkošna, so potrebovali zelo malo časa, zgolj dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod zastavo Kraljevine Italije.//
Rex
Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, ki je med letoma 1933 in 1935 nosil modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu. Do druge svetovne vojne je vozil potnike med Italijo in ZDA. Septembra 1944 so ladjo Rex v Koprskem zalivu zraketirali. Gorela je štiri dni, nato se je potopila. Na dnu našega morja je še vedno veliko njenih ostankov.
𝓚𝓪𝓴𝓸 𝓿𝓮𝓵𝓲𝓴𝓪 𝓻𝓮č 𝓳𝓮 𝓫𝓲𝓵𝓪 𝓽𝓪𝓴š𝓷𝓪 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪 𝓼𝓻𝓮𝓭𝓲 𝓹𝓻𝓮𝓭 𝓶𝓪𝓵𝓸 𝓶𝓪𝓷𝓳 𝓴𝓸𝓽 𝓼𝓽𝓸𝓵𝓮𝓽𝓳𝓮𝓶, 𝓳𝓮 𝓿 𝓯𝓲𝓵𝓶𝓾 𝓐𝓶𝓪𝓻𝓬𝓸𝓻𝓭 𝓹𝓻𝓲𝓴𝓪𝔃𝓪𝓵 𝓲𝓽𝓪𝓵𝓲𝓳𝓪𝓷𝓼𝓴𝓲 𝓻𝓮ž𝓲𝓼𝓮𝓻 𝓕𝓮𝓭𝓮𝓻𝓲𝓬𝓸 𝓕𝓮𝓵𝓵𝓲𝓷𝓲.
Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, ki je med letoma 1933 in 1935 nosil modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu. Do druge svetovne vojne je vozil potnike med Italijo in ZDA. Septembra 1944 so ladjo Rex v Koprskem zalivu zraketirali. Gorela je štiri dni, nato se je potopila. Na dnu našega morja je še vedno veliko njenih ostankov.
𝓚𝓪𝓴𝓸 𝓿𝓮𝓵𝓲𝓴𝓪 𝓻𝓮č 𝓳𝓮 𝓫𝓲𝓵𝓪 𝓽𝓪𝓴š𝓷𝓪 𝓵𝓪𝓭𝓳𝓪 𝓼𝓻𝓮𝓭𝓲 𝓹𝓻𝓮𝓭 𝓶𝓪𝓵𝓸 𝓶𝓪𝓷𝓳 𝓴𝓸𝓽 𝓼𝓽𝓸𝓵𝓮𝓽𝓳𝓮𝓶, 𝓳𝓮 𝓿 𝓯𝓲𝓵𝓶𝓾 𝓐𝓶𝓪𝓻𝓬𝓸𝓻𝓭 𝓹𝓻𝓲𝓴𝓪𝔃𝓪𝓵 𝓲𝓽𝓪𝓵𝓲𝓳𝓪𝓷𝓼𝓴𝓲 𝓻𝓮ž𝓲𝓼𝓮𝓻 𝓕𝓮𝓭𝓮𝓻𝓲𝓬𝓸 𝓕𝓮𝓵𝓵𝓲𝓷𝓲.
Kaj je bil Rex?
Podmornica.
Parnik.
Tanker.
Jadrnica.
<< Nazaj
Stran 12
//Vojaška večnamenska patruljna ladja Triglav
Največjo ladjo Slovenske vojske so izdelali v Sankt Peterburgu v
Rusiji. Dolga je 49,5 metra, doseže hitrost 20 vozlov, poganjajo
jo trije motorji, opremljena je z dvema gumenjakoma in kot
vojaška ladja seveda oborožena. Krščena je bila leta 2010.
Je večnamenska patruljna ladja: nadzoruje slovensko morje,
pomaga potapljačem in sodeluje v mednarodnih operacijah.
Med drugim je leta 2013 sodelovala v operaciji Mare nostrum
(Naše morje) in reševala begunce iz mednarodnih vod. //
Največjo ladjo Slovenske vojske so izdelali v Sankt Peterburgu v
Rusiji. Dolga je 49,5 metra, doseže hitrost 20 vozlov, poganjajo
jo trije motorji, opremljena je z dvema gumenjakoma in kot
vojaška ladja seveda oborožena. Krščena je bila leta 2010.
Je večnamenska patruljna ladja: nadzoruje slovensko morje,
pomaga potapljačem in sodeluje v mednarodnih operacijah.
Med drugim je leta 2013 sodelovala v operaciji Mare nostrum
(Naše morje) in reševala begunce iz mednarodnih vod. //
Ladje Slovenske vojske
Za vojaško obrambo slovenskega morja in obale je zadolženo pomorstvo, eden od devetih rodov Slovenske vojske. Poleg morja in obale varuje tudi reke in jezera, samostojno in v sodelovanju z drugimi enotami Slovenske vojske. Njegove osnovne naloge so obramba morja in obale, zagotavljanje in krepitev pomorske varnosti ter prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti.
Edina pomorska enota Slovenske vojske je 430. mornariški divizion, ki ima svoj sedež v Vojašnici slovenskih pomorščakov v Ankaranu. To je posebna vojaška enota, ki sodeluje pri obrambi suverenosti in celovitosti države, poleg tega pa pomaga pri iskanju in reševanju na morju, na primer ob nesrečah ladij ali onesnaženju morja. Bodoči mornarji in častniki se izobražujejo na pomorskih šolah in fakultetah v Sloveniji.
Za vojaško obrambo slovenskega morja in obale je zadolženo pomorstvo, eden od devetih rodov Slovenske vojske. Poleg morja in obale varuje tudi reke in jezera, samostojno in v sodelovanju z drugimi enotami Slovenske vojske. Njegove osnovne naloge so obramba morja in obale, zagotavljanje in krepitev pomorske varnosti ter prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti.
Edina pomorska enota Slovenske vojske je 430. mornariški divizion, ki ima svoj sedež v Vojašnici slovenskih pomorščakov v Ankaranu. To je posebna vojaška enota, ki sodeluje pri obrambi suverenosti in celovitosti države, poleg tega pa pomaga pri iskanju in reševanju na morju, na primer ob nesrečah ladij ali onesnaženju morja. Bodoči mornarji in častniki se izobražujejo na pomorskih šolah in fakultetah v Sloveniji.
Česa NE varuje pomorstvo, eden od devetih rodov Slovenske vojske?
Rek.
Morja.
Jezer.
Ribnikov.
<< Nazaj
Stran 13
Čestitke, varno si priplul/a v pristan! Upamo, da si izvedel/a veliko zanimivih stvari. 🌅 🙌
Znanje ti bo gotovo prišlo prav že kmalu, med poletnimi počitnicami, ko ga lahko deliš tudi z drugimi in pokažeš, kako koristna je Vesela šola.
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Vabimo te, da narišeš risbo ali napišeš pesem o ladji, čolnu, morju, pravzaprav o čemerkoli, kar je povezano s potovanjem po vodi. Pošlji na svoj izdelek po navadni pošti do 24. 5. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali gafotografiraj in pošlji po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Stene veselošolske pisarne že hrepenijo po novih izdelkih, med katerimi bomo izžrebali tri knjižne nagrade!
📚😍
* obvezen podatek
<-
Znanje ti bo gotovo prišlo prav že kmalu, med poletnimi počitnicami, ko ga lahko deliš tudi z drugimi in pokažeš, kako koristna je Vesela šola.
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Vabimo te, da narišeš risbo ali napišeš pesem o ladji, čolnu, morju, pravzaprav o čemerkoli, kar je povezano s potovanjem po vodi. Pošlji na svoj izdelek po navadni pošti do 24. 5. 2026 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali gafotografiraj in pošlji po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Stene veselošolske pisarne že hrepenijo po novih izdelkih, med katerimi bomo izžrebali tri knjižne nagrade!
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-