Luna
Stran 1
Luna
(e-učna pot)
MAREC 2025
Naše dojemanje Lune določajo zgodovina, kultura, ljudska verovanja, politika, stopnja znanstvenega razvoja in tehnologije. Navdušenje nad Luno je staro, kot je staro človeštvo, da bi jo čim bolje razumeli v današnjem času, pa spoznajmo osnove našega naravnega satelita, povezanost med Luno in Zemljo in vpliv Lune na življenje na Zemlji. Lotili se bomo tudi plimovanja in gravitacije ter se seznanili z zgodovino raziskovanja Lune.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 20–35 min
Učni cilj: Spoznavanje osnov astronomije in z njimi povezanih fizikalnih pojmov. Seznanjanje z zgodovino raziskovanja Lune. Razumevanje gibanja in povezanosti planetov in njihovih naravnih satelitov. Raziskovanje vpliva Lune na življenje na Zemlji.
Avtorica učne poti: Irena Duša Draž
Avtorji tiskane izdaje v reviji PIL: Andrej Guštin, zavod Cosmolab
Ilustracije: Matej de Cecco, Vladimir Leben
Slikovno gradivo učne poti: Andrej Guštin, zavod Cosmolab, Damir Hržina, NASA, Shutterstock, Wikipedia
<< Nazaj
Stran 2
Na severni polobli je prvi krajec na nebu pozno popoldne in večino noči, polno Luno lahko občuduješ od mraka do zore, zadnji krajec pa večino noči in zjutraj.
Ozri se v nebo
Kaj vidiš? Podnevi Sonce – pri tem velja opozorilo, da ne smeš gledati naravnost v Sonce, saj ti sončni žarki lahko poškodujejo oči.
Ko pa Sonce zaide opaziš drugo najsvetlejše telo na nebu – Luno!
In že smo pri prvem vprašanju: Ali Sonce zahaja tudi na Luni? Odgovor najdeš v posnetku.
Nasina sonda Modri duhec (Blue Ghost) je 16. marca letos prvič posnela zahod Sonca na Luni. V prvem kadru lahko vidite panoramo, v drugem sondo v pojemajoči svetlobi, v zadnjih dveh pa za zahajajočim Soncem še osvetljeni Zemljo in Venero!
Pa veš, da Lune sploh ne vidimo samo ponoči? Včasih jo vidimo zvečer, včasih zjutraj in celo podnevi. To je odvisno od tega, v kateri meni je.
𝕶𝖆𝖐𝖔 𝖕𝖗𝖔𝖘𝖎𝖒? 𝕶𝖆𝖒 𝖓𝖆𝖏 𝖟𝖉𝖆𝖏 𝖌𝖑𝖊𝖉𝖆𝖒?
𝕶𝖆𝖏 𝖏𝖊 𝖙𝖔 𝖛 𝖐𝖆𝖙𝖊𝖗𝖎 𝖒𝖊𝖓𝖎? 𝕹𝖎č 𝖓𝖊 𝖗𝖆𝖟𝖚𝖒𝖊𝖒!
Oh, Šnofi, počasi! Gremo korak za korakom. Prideš tudi ti?
Kaj vidiš? Podnevi Sonce – pri tem velja opozorilo, da ne smeš gledati naravnost v Sonce, saj ti sončni žarki lahko poškodujejo oči.
Ko pa Sonce zaide opaziš drugo najsvetlejše telo na nebu – Luno!
In že smo pri prvem vprašanju: Ali Sonce zahaja tudi na Luni? Odgovor najdeš v posnetku.
Nasina sonda Modri duhec (Blue Ghost) je 16. marca letos prvič posnela zahod Sonca na Luni. V prvem kadru lahko vidite panoramo, v drugem sondo v pojemajoči svetlobi, v zadnjih dveh pa za zahajajočim Soncem še osvetljeni Zemljo in Venero!
Pa veš, da Lune sploh ne vidimo samo ponoči? Včasih jo vidimo zvečer, včasih zjutraj in celo podnevi. To je odvisno od tega, v kateri meni je.
𝕶𝖆𝖐𝖔 𝖕𝖗𝖔𝖘𝖎𝖒? 𝕶𝖆𝖒 𝖓𝖆𝖏 𝖟𝖉𝖆𝖏 𝖌𝖑𝖊𝖉𝖆𝖒?
𝕶𝖆𝖏 𝖏𝖊 𝖙𝖔 𝖛 𝖐𝖆𝖙𝖊𝖗𝖎 𝖒𝖊𝖓𝖎? 𝕹𝖎č 𝖓𝖊 𝖗𝖆𝖟𝖚𝖒𝖊𝖒!
Oh, Šnofi, počasi! Gremo korak za korakom. Prideš tudi ti?
<< Nazaj
Stran 3
Danes se pogosto pritožujejo, da ljudje znanosti ne verjamejo. A v Galilejevih časih je bilo še dosti huje. Ko je rimsko-katoliška inkvizicija slišala za njegovo ljubezen do raziskovanja Lune (in širjenje novice, da se Zemlja vrti okrog Sonca in ne obratno), so ga vzeli na piko in ga začeli preganjati. Leta 1633 so ga obsodili na dosmrtni zapor, ki pa ga je zaradi starosti in bolezni smel preživeti v hišnem priporu.
Navdušenje nad Luno
Luna ljudi privlači že od nekdaj. Mogoče bi bilo bolj pošteno, če bi rekli, da ljudje odgovore že od nekdaj iščejo na nebu, kjer je pač tudi Luna.
Z njo so ugotavljali, kdaj je pravi čas za različna kmečka opravila, nanjo pa so se naslonili tudi pri napovedovanju prihodnosti. Posebej zlovešči so se v preteklosti ljudem zdeli Lunini mrki.
Z opazovanjem so jih zelo zgodaj znali tudi napovedati. Med prvimi, za katere vemo, da jim je to uspelo, so bili Babilonci v 8. stoletju pred našim štetjem.
Bolj znanstven pristop so ubrali tudi stari Grki, ki so z opazovanjem:
🌛 Izmerili razdaljo med Zemljo in Soncem;
🌛 Ugotovili, da je Zemlja okrogla;
🌛 Ugotovili, da Zemlja, in mi z njo, nismo središče vesolja.
Na tej točki se njihova matematika že poveže s filozofijo, pri čemer so stari Grki še posebej blesteli.
V 16. in 17. stoletju je bil v Italiji doma Galileo Galilei. Pri nas mu pogosto rečemo kar Galilej. Po poklicu je bil naravoslovec (fizik, matematik, astronom in filozof v eni osebi). Leta 1609 je bil eden prvih, ki je Luno opazoval s teleskopom in narisal njeno skico 👨🎨🎨.
𝓣𝓾𝓭𝓲 𝔃𝓪 𝓻𝓲𝓼𝓪𝓷𝓳𝓮 𝓳𝓮 𝓫𝓲𝓵 𝓷𝓪𝓭𝓪𝓻𝓳𝓮𝓷, 𝓼𝓮 𝓼𝓽𝓻𝓲𝓷𝓳𝓪š?
Luna ljudi privlači že od nekdaj. Mogoče bi bilo bolj pošteno, če bi rekli, da ljudje odgovore že od nekdaj iščejo na nebu, kjer je pač tudi Luna.
Z njo so ugotavljali, kdaj je pravi čas za različna kmečka opravila, nanjo pa so se naslonili tudi pri napovedovanju prihodnosti. Posebej zlovešči so se v preteklosti ljudem zdeli Lunini mrki.
Z opazovanjem so jih zelo zgodaj znali tudi napovedati. Med prvimi, za katere vemo, da jim je to uspelo, so bili Babilonci v 8. stoletju pred našim štetjem.
Bolj znanstven pristop so ubrali tudi stari Grki, ki so z opazovanjem:
🌛 Izmerili razdaljo med Zemljo in Soncem;
🌛 Ugotovili, da je Zemlja okrogla;
🌛 Ugotovili, da Zemlja, in mi z njo, nismo središče vesolja.
Na tej točki se njihova matematika že poveže s filozofijo, pri čemer so stari Grki še posebej blesteli.
V 16. in 17. stoletju je bil v Italiji doma Galileo Galilei. Pri nas mu pogosto rečemo kar Galilej. Po poklicu je bil naravoslovec (fizik, matematik, astronom in filozof v eni osebi). Leta 1609 je bil eden prvih, ki je Luno opazoval s teleskopom in narisal njeno skico 👨🎨🎨.
𝓣𝓾𝓭𝓲 𝔃𝓪 𝓻𝓲𝓼𝓪𝓷𝓳𝓮 𝓳𝓮 𝓫𝓲𝓵 𝓷𝓪𝓭𝓪𝓻𝓳𝓮𝓷, 𝓼𝓮 𝓼𝓽𝓻𝓲𝓷𝓳𝓪š?
To je le nekaj utrinkov iz dolge zgodovine naših odkritij o Luni. Poveži pare in preveri, koliko si si zapomnil_a.
stari Grki
Galileo Galilei
Babilonci
opazovanje Lune s teleskopom
napovedovanje mrkov
računanje razdalje med Zemljo in Soncem
<< Nazaj
Stran 4
Slovenščina v svoji ljubezni do omenjanja Lune ni nobena izjema. Je pa zanimivo, da v slovenskem jeziku Luno pogosto uporabljamo, ko želimo povedati, da je nekdo neumen. V angleščini, na primer, Luno jemljejo bolj romantično. Primerjajmo recimo angleški "over the Moon" in slovenski "za Luno". V angleščini to pomeni, da si neverjetno srečen, v slovenščini pa, da si neverjetno butast.
O Luni se radi pogovarjamo
Luna nas nenehno ne spremlja, ne le v sliki (na nebu) ampak tudi v besedi.
Ustalila se je v številnih pregovorih, frazah in ljudskih modrostih.
Si že kdaj slišal_a, da nekoga Luna trka? To pomeni, da govori ali počne neumnosti.
Podobno je, če je nekdo za Luno, to pomeni, da nima pojma, kaj blebeta.
Luna nas lahko tudi nosi, to pomeni, da se sprehajamo v spanju. Če se to dogaja tudi tebi, imamo zate še eno z Luno povezano ime: ti si mesečnik oziroma mesečnica.
Mesec je namreč staro ime za Luno - in prav ugotavljaš, da je to povezano z enim mesecem, kolikor približno traja od ene do druge polne Lune.
Če nekdo laja v Luno, pomeni, da grozi, ampak nič ne more.
Kdor je padel z Lune, je neumen, presenečen, ne razume, za kaj gre, ali pa se je znašel v nepričakovani situaciji.
Se spomniš še kakšnega podobnega primera?
Jezik je zapletena stvar, včasih hočeš reči nekaj, drugi pa to razumejo povsem drugače. Zato velja, da več kot se pogovarjamo, bolje se razumemo. Preveri, kako dobro razumeš skrita sporočila v slovenskem jeziku.
Luna nas nenehno ne spremlja, ne le v sliki (na nebu) ampak tudi v besedi.
Ustalila se je v številnih pregovorih, frazah in ljudskih modrostih.
Si že kdaj slišal_a, da nekoga Luna trka? To pomeni, da govori ali počne neumnosti.
Podobno je, če je nekdo za Luno, to pomeni, da nima pojma, kaj blebeta.
Luna nas lahko tudi nosi, to pomeni, da se sprehajamo v spanju. Če se to dogaja tudi tebi, imamo zate še eno z Luno povezano ime: ti si mesečnik oziroma mesečnica.
Mesec je namreč staro ime za Luno - in prav ugotavljaš, da je to povezano z enim mesecem, kolikor približno traja od ene do druge polne Lune.
Če nekdo laja v Luno, pomeni, da grozi, ampak nič ne more.
Kdor je padel z Lune, je neumen, presenečen, ne razume, za kaj gre, ali pa se je znašel v nepričakovani situaciji.
Se spomniš še kakšnega podobnega primera?
Jezik je zapletena stvar, včasih hočeš reči nekaj, drugi pa to razumejo povsem drugače. Zato velja, da več kot se pogovarjamo, bolje se razumemo. Preveri, kako dobro razumeš skrita sporočila v slovenskem jeziku.
Kaj bi lahko mama rekla za sosedo, ki kar naprej visi na oknu in grozi otrokom, a nikoli ne pride iz hiše?
Gospa Cvetka je za Luno.
Gospo Cvetko nosi Luna.
Gospa Cvetka laja v Luno.
<< Nazaj
Stran 5
//Zgodbo Julesa Verna je bila tudi navdih za film, ki enako kot knjiga nosi naslov Potovanje na Luno. Leta 1902 ga je režiral Francoz Georges Méliès. V njem skupina astronavtov odpotuje na Luno v nekakšni kapsuli, ki se zaleti Luni naravnost v obraz. Po prihodu astronavti raziskujejo Lunino površje in bežijo pred Seleniti, prebivalci Lune, ki živijo pod njenim površjem. Te zanima, kako se zgodba konča? Poglej si čisto prvi znanstvenofantastični film vseh časov! //
Luna kot vir navdiha
Videli smo, da je Luna del vsakdanjega pogovora. A hkrati je tudi nekaj več, oddaljena in lepa že od nekdaj navdihuje tudi umetnike.
Radi jo imajo slikarji
Najbolj znana upodobitev Lune v slikarstvu je verjetno slika Zvezdna noč nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha.
Mesečniki so tudi pisatelji in pesniki
Če še nisi, preberi knjigo Potovanje na Luno francoskega pisatelja Julesa Verna. Verne velja za očeta znanstvene fantastike – Pepca predlaga, da njegovo knjigo dodaš na kupček za počitniško branje!
Romantična Luna v glasbi
V nasprotju s pogovornim jezikom, kjer z omenjanjem Lune ljudi označimo za neumne, v umetnosti Luna pogosto simbolizira ljubezen. Navdih so v njej našli tudi Čuki.
Pa ti, si že kdaj napisal_a ljubezensko pesem, v kateri je nastopala Luna?
Videli smo, da je Luna del vsakdanjega pogovora. A hkrati je tudi nekaj več, oddaljena in lepa že od nekdaj navdihuje tudi umetnike.
Radi jo imajo slikarji
Najbolj znana upodobitev Lune v slikarstvu je verjetno slika Zvezdna noč nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha.
Mesečniki so tudi pisatelji in pesniki
Če še nisi, preberi knjigo Potovanje na Luno francoskega pisatelja Julesa Verna. Verne velja za očeta znanstvene fantastike – Pepca predlaga, da njegovo knjigo dodaš na kupček za počitniško branje!
Romantična Luna v glasbi
V nasprotju s pogovornim jezikom, kjer z omenjanjem Lune ljudi označimo za neumne, v umetnosti Luna pogosto simbolizira ljubezen. Navdih so v njej našli tudi Čuki.
Pa ti, si že kdaj napisal_a ljubezensko pesem, v kateri je nastopala Luna?
Si si zapomnil_a, katero umetniško delo sodi na katero področje umetnosti? Poveži!
Potovanje na Luno
Zvezdna noč
likovna umetnost
literatura
<< Nazaj
Stran 6
Luna kroži okoli Zemlje, a njena krožnica ni pravilen krog. Če bi jo gledali »od zunaj«, iz vesolja, bi videli, da skupaj z Zemljo rahlo vijuga na poti okrog Sonca.
Luna v številkah
Luna je »velika« približno 3500 kilometrov. Natančneje njen radij ali polmer je 1740 kilometra.
To je približno četrtina polmera Zemlje.
Za eno pot okrog Zemlje potrebuje približno en mesec, natančno pa 27,3 dneva.
Med eno in drugo polno Luno mine malce več časa, 29,5 dneva. Temu rečemo ena lunacija.
Luna ni vedno enako oddaljena od Zemlje. Včasih je bližje in takrat je videti večja. Spet drugič je dlje in takrat je videti malce manjša.
Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 385.000 kilometrov.
Perigej je točka na Lunini orbiti, na kateri je najbližje Zemlji. Rečemo ji tudi prizemlje, ker je »pri Zemlji«, seveda. Kadar je v perigeju ali prizemlju, je Luna od nas oddaljena 356.400 kilometrov.
Apogej je točka na Lunini orbiti, na kateri je najdlje od Zemlje. Rečemo ji tudi odzemlje, ker je, ne boste verjeli stran »od Zemlje«. Kadar je v apogeju ali odzemlju, je Luna od nas oddaljena 406.700 kilometrov.
Šnofi ni prepričan, da si je pametno v glavo tlačiti toliko številk, ko jih pa lahko vedno preveriš tako, da pogledaš v Veselo šolo!
Luna je »velika« približno 3500 kilometrov. Natančneje njen radij ali polmer je 1740 kilometra.
To je približno četrtina polmera Zemlje.
Za eno pot okrog Zemlje potrebuje približno en mesec, natančno pa 27,3 dneva.
Med eno in drugo polno Luno mine malce več časa, 29,5 dneva. Temu rečemo ena lunacija.
Luna ni vedno enako oddaljena od Zemlje. Včasih je bližje in takrat je videti večja. Spet drugič je dlje in takrat je videti malce manjša.
Povprečna oddaljenost Lune od Zemlje je 385.000 kilometrov.
Perigej je točka na Lunini orbiti, na kateri je najbližje Zemlji. Rečemo ji tudi prizemlje, ker je »pri Zemlji«, seveda. Kadar je v perigeju ali prizemlju, je Luna od nas oddaljena 356.400 kilometrov.
Apogej je točka na Lunini orbiti, na kateri je najdlje od Zemlje. Rečemo ji tudi odzemlje, ker je, ne boste verjeli stran »od Zemlje«. Kadar je v apogeju ali odzemlju, je Luna od nas oddaljena 406.700 kilometrov.
Šnofi ni prepričan, da si je pametno v glavo tlačiti toliko številk, ko jih pa lahko vedno preveriš tako, da pogledaš v Veselo šolo!
Pomembno je, da jih znaš prebrati. Vem, da to obvladaš, zato poveži, kar sodi skupaj
356.400
29,5
1740
perigej
lunacija
polmer
<< Nazaj
Stran 7
//Zemlja je Luno priklenila nase, zato nam vedno kaže isto stran. A to ne pomeni, da se ne vrti. Seveda se, le da tega z Zemlje ne vidimo. Zato smo tisto stran, ki je obrnjena stran od nas, poimenovali temna stran Lune. V resnici je vedno osvetljene približno polovica Lune, le da osvetljeni del ni vedno obrnjen k nam. Zato je bolje govoriti o bližnji in oddaljeni strani Lune.//
Lunine mene
Če zvečer pogledaš v nebo (in ni oblakov), vidiš vsak dan malo drugačno Luno. Včasih raste, včasih pa se manjša. Kako veliko osvetljeno Lunino ploskev vidiš, je odvisno od položajev Lune, Zemlje in Sonca.
Luna je torej vsak dan malo večja ali malo manjša, odvisno od tega, v katerem delu svojih men je. Da bi se lažje znašli, smo na tej poti določili štiri mene.
Mlaj je prazna Luna.
Prvi krajec je čas, ko se Luna redi do polovice ploskvice.
Ščip je polna Luna.
Zadnji krajec so dnevi, ko se polni druga polovica ploskvice.
Pri tem si zapomni: Tako kot velja za Zemljo, je tudi na Luni – vedno je osvetljena polovica.
Tega si ni težko predstavljati.
Kadar je Luna približno med Zemljo in Soncem, Sonce osvetljuje približno tisti del Lune, ki je obrnjen stran od nas.
Kadar je Zemlja približno med Luno in Soncem, Sonce osvetljuje približno tisti del Lune, ki je obrnjen proti nam.
Zakaj tako poudarjamo približno? Ker bi natančno v teh dveh primerih pomenilo precej redek astronomski pojav, o katerem več izveš na naslednji strani. Hitro reši vprašanje, da greš lahko naprej!
Če zvečer pogledaš v nebo (in ni oblakov), vidiš vsak dan malo drugačno Luno. Včasih raste, včasih pa se manjša. Kako veliko osvetljeno Lunino ploskev vidiš, je odvisno od položajev Lune, Zemlje in Sonca.
Luna je torej vsak dan malo večja ali malo manjša, odvisno od tega, v katerem delu svojih men je. Da bi se lažje znašli, smo na tej poti določili štiri mene.
Mlaj je prazna Luna.
Prvi krajec je čas, ko se Luna redi do polovice ploskvice.
Ščip je polna Luna.
Zadnji krajec so dnevi, ko se polni druga polovica ploskvice.
Pri tem si zapomni: Tako kot velja za Zemljo, je tudi na Luni – vedno je osvetljena polovica.
Tega si ni težko predstavljati.
Kadar je Luna približno med Zemljo in Soncem, Sonce osvetljuje približno tisti del Lune, ki je obrnjen stran od nas.
Kadar je Zemlja približno med Luno in Soncem, Sonce osvetljuje približno tisti del Lune, ki je obrnjen proti nam.
Zakaj tako poudarjamo približno? Ker bi natančno v teh dveh primerih pomenilo precej redek astronomski pojav, o katerem več izveš na naslednji strani. Hitro reši vprašanje, da greš lahko naprej!
Od položaja katerega nebesnega telesa NI odvisna osvetljenost Lune?
od Zemlje
od Sonca
od Marsa
<< Nazaj
Stran 8
//Ko je Luna povsem v Zemljini senci, spremeni barvo in postane rdeča, malo tudi rumena ali oranžna.//
Mrk
Ko se Zemlja, Luna in Sonce natančno poravnajo, nastane mrk. Mrk je lahko Lunin ali Sončev.
Sončev mrk nastane, ko se v vrsto postavijo:
𝓢𝓸𝓷𝓬𝓮 - 𝓛𝓾𝓷𝓪 - 𝓩𝓮𝓶𝓵𝓳𝓪
Takrat Lunina senca pokrije Sončevo ploskvico.
Luna je ravno prav velika in ravno prav oddaljena od Sonca, da s svojo ploskvico natančno prekrije Sončevo. ko se to zgodi, se pokaže korona.
Zemljina senca je veliko večja od Lune, zato gre Luna med mrkom skozi več faz in se vmes precej spreminja:
Lunin mrk nastane, ko se v vrsto postavijo:
𝓢𝓸𝓷𝓬𝓮 - 𝓩𝓮𝓶𝓵𝓳𝓪 - 𝓛𝓾𝓷𝓪
Takrat Zemljina senca pokrije Luno.
Če bi bili takrat na Luni, bi videli Sončev mrk. Si predstavljaš?
Lunin mrk se zgodi približno dvakrat na leto, poleg tega niso vsi mrki popolni. Da ga ujamemo, moramo biti tudi na pravi lokaciji. Zadnji Lunin mrk je bil 14. marca, a ga pri nas nismo videli, ker je v času mrka Luna že zašla za obzorje.
Naslednji Lunin mrk bo pri nas viden 7. septembra. Držimo pesti za lepo vreme!
Ko se Zemlja, Luna in Sonce natančno poravnajo, nastane mrk. Mrk je lahko Lunin ali Sončev.
Sončev mrk nastane, ko se v vrsto postavijo:
𝓢𝓸𝓷𝓬𝓮 - 𝓛𝓾𝓷𝓪 - 𝓩𝓮𝓶𝓵𝓳𝓪
Takrat Lunina senca pokrije Sončevo ploskvico.
Luna je ravno prav velika in ravno prav oddaljena od Sonca, da s svojo ploskvico natančno prekrije Sončevo. ko se to zgodi, se pokaže korona.
Zemljina senca je veliko večja od Lune, zato gre Luna med mrkom skozi več faz in se vmes precej spreminja:
Lunin mrk nastane, ko se v vrsto postavijo:
𝓢𝓸𝓷𝓬𝓮 - 𝓩𝓮𝓶𝓵𝓳𝓪 - 𝓛𝓾𝓷𝓪
Takrat Zemljina senca pokrije Luno.
Če bi bili takrat na Luni, bi videli Sončev mrk. Si predstavljaš?
Lunin mrk se zgodi približno dvakrat na leto, poleg tega niso vsi mrki popolni. Da ga ujamemo, moramo biti tudi na pravi lokaciji. Zadnji Lunin mrk je bil 14. marca, a ga pri nas nismo videli, ker je v času mrka Luna že zašla za obzorje.
Naslednji Lunin mrk bo pri nas viden 7. septembra. Držimo pesti za lepo vreme!
Pomisli, kako so razvrščena nebesna telesa med Luninim mrkom. Zaradi te postavitve je Luna ob mrku vedno
v mlaju
v zadnjem krajcu
V ščipu
v prvem krajcu
<< Nazaj
Stran 9
Včasih se pojavi visoka plima. Pri nas večkrat poplavi Piran, povzroči pa jo močan veter jugo.
Plimovanje
Vpliv Lune na Zemljo je najbolj očiten ob obalah morij. Zagotovo si že opazil_a, da gladina morja ni vedno enako visoka.
Včasih je nižja, takrat je oseka.
Drugič je višja, takrat je plima.
Plima in oseka sta skupaj plimovanje. Druga beseda za plimovanje je bibavica.
Plimovanje ni povsod po svetu enako močno. Pri nas je majhno, okrog pol metra.
Plime in oseke se menjujejo na približno 6 ur.
Vpliv Lune na Zemljo je najbolj očiten ob obalah morij. Zagotovo si že opazil_a, da gladina morja ni vedno enako visoka.
Včasih je nižja, takrat je oseka.
Drugič je višja, takrat je plima.
Plima in oseka sta skupaj plimovanje. Druga beseda za plimovanje je bibavica.
Plimovanje ni povsod po svetu enako močno. Pri nas je majhno, okrog pol metra.
Plime in oseke se menjujejo na približno 6 ur.
Koliko časa mine med eno in drugo plimo?
24 ur
6 ur
12 ur
<< Nazaj
Stran 10
//Na plimovanje vpliva gravitacijska sila Lune in v manjši meri tudi Sonca. Svoje dodajo še globina morja, oblika morskega dna, veter in vreme. Vse to vpliva na višinsko razliko med plimo in oseko.//
Gravitacija
Plimovanje je posledica gravitacije, torej sile težnosti. Z besedo gravitacija opisujemo dejstvo, da se telesa z maso med seboj privlačijo. Nizka masa pomeni nizko gravitacijsko silo, velika pa veliko. Upoštevati moraš še to, da je gravitacija močnejša tik ob telesu z maso (recimo na površju Zemlje), z oddaljenostjo pa se manjša.
Luna ima ravno prav veliko maso in je tudi ravno prav oddaljena od Zemlje, da vpliva na morja, ne pa tudi na trdno kopno.
Luna k sebi potegne morje na tisti strani Zemlje, ki je obrnjena proti njej. To je plima. Hkrati na drugi strani Zemlje, kjer je najbolj oddaljeno od Lune, morje beži od nje. Tudi to je plima. V enem obratu (enem dnevu) tako vsaka obala na svetu doživi dve plimi (enkrat, ko je obrnjena proti Luni, in enkrat, ko je obrnjena proč od nje).
Ko se voda ponovno zniža, nastopi oseka. Tudi ta nastopi dvakrat v 24 urah.
Višinski razliki med plimo in oseko rečemo amplituda. Največja amplituda je v zalivu Fundy v Kanadi, med 15 in 20 metrov.
V Evropi je plimovanje najmočnejše ob izlivu reke Severn v Angliji, kjer je amplituda 13 do 16 metrov, ter v zalivu Saint-Malo v Franciji, kjer je amplituda plimovanja med 12 in 16 metri.
V Tržaškem zalivu je amplituda plimovanja do 60 centimetrov.
Tvoj odgovor:
Plimovanje je posledica gravitacije, torej sile težnosti. Z besedo gravitacija opisujemo dejstvo, da se telesa z maso med seboj privlačijo. Nizka masa pomeni nizko gravitacijsko silo, velika pa veliko. Upoštevati moraš še to, da je gravitacija močnejša tik ob telesu z maso (recimo na površju Zemlje), z oddaljenostjo pa se manjša.
Luna ima ravno prav veliko maso in je tudi ravno prav oddaljena od Zemlje, da vpliva na morja, ne pa tudi na trdno kopno.
Luna k sebi potegne morje na tisti strani Zemlje, ki je obrnjena proti njej. To je plima. Hkrati na drugi strani Zemlje, kjer je najbolj oddaljeno od Lune, morje beži od nje. Tudi to je plima. V enem obratu (enem dnevu) tako vsaka obala na svetu doživi dve plimi (enkrat, ko je obrnjena proti Luni, in enkrat, ko je obrnjena proč od nje).
Ko se voda ponovno zniža, nastopi oseka. Tudi ta nastopi dvakrat v 24 urah.
Višinski razliki med plimo in oseko rečemo amplituda. Največja amplituda je v zalivu Fundy v Kanadi, med 15 in 20 metrov.
V Evropi je plimovanje najmočnejše ob izlivu reke Severn v Angliji, kjer je amplituda 13 do 16 metrov, ter v zalivu Saint-Malo v Franciji, kjer je amplituda plimovanja med 12 in 16 metri.
V Tržaškem zalivu je amplituda plimovanja do 60 centimetrov.
Premešaj črke R A C A G J A V I T I in ugotovi, kako rečemo sili težnosti!
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 11
//Na oddaljeni strani Lune, tisti, ki jih ne vidimo, je veliko več kraterjev, kot na nam bližnji strani. Naredili so jih meteoriti, ki jih je Luna prestregla na njihovi poti na Zemljo. Naš satelit tako ni le romantičen okras na nebu, ampak čisto pravi čuvaj.//
Zemljevid Lune
Najprej se lotimo očitne zagate, preden Pepca in Šnofi crkneta od smeha. Če hočemo narisati površje Lune, to vendar ne more biti »zemljevid«. Zemljevid vidi Zemljo.
Bi potem morali načrtu Luninega površja reči lunovid???
Ne ravno, a gre razmišljanje v pravo smer. Grško ime za Luno je Selena. In čeprav ne obstaja »selenovid«, obstaja znanost o Luninem površju, ki mu namesto geografija rečemo selenologija.
𝐼𝓃 𝓈 č𝒾𝓂 𝓈𝑒 𝓊𝓀𝓋𝒶𝓇𝒿𝒶 𝓈𝑒𝓁𝑒𝓃𝑜𝓁𝑜𝑔𝒾𝒿𝒶?
S številnimi kraterji in morji na Luni, ki jih na jasno noč lahko opazujemo celo s prostim očesom.
Predvsem tiste večje, s premerom več kot 20 kilometrov. Takšnih je več kot 7000. Poglej na »lunovid« in preveri, koliko jih lahko najdeš s prostim očesom in koliko več z daljnogledom.
Č𝓮 𝓲𝓶𝓪š 𝓭𝓸𝓶𝓪 𝓽𝓮𝓵𝓮𝓼𝓴𝓸𝓹, 𝓹𝓪 𝓹𝓸𝓿𝓪𝓫𝓲 𝓹𝓻𝓲𝓳𝓪𝓽𝓮𝓵𝓳𝓮, 𝓴𝓪𝓳 š𝓮 č𝓪𝓴𝓪š!
Poleg kraterjev so na Luni tudi morja. To so tiste temne lise, ki jih prav tako lahko občuduješ, kadar ne moreš spati.
Morja na Luni niso polna slane vode, ampak so velike ravnice strjene lave, ki se je daleč v preteklosti razlila iz Lunine notranjosti ali pa površje, ki se je stalilo ob večjih trkih.
Še ena zanimivost – če na Zemlji v mednarodnih pogovorih prevladuje angleščina, je vesolje druga pesem. Na Luni na primer vlada latinščina.
Najprej se lotimo očitne zagate, preden Pepca in Šnofi crkneta od smeha. Če hočemo narisati površje Lune, to vendar ne more biti »zemljevid«. Zemljevid vidi Zemljo.
Bi potem morali načrtu Luninega površja reči lunovid???
Ne ravno, a gre razmišljanje v pravo smer. Grško ime za Luno je Selena. In čeprav ne obstaja »selenovid«, obstaja znanost o Luninem površju, ki mu namesto geografija rečemo selenologija.
𝐼𝓃 𝓈 č𝒾𝓂 𝓈𝑒 𝓊𝓀𝓋𝒶𝓇𝒿𝒶 𝓈𝑒𝓁𝑒𝓃𝑜𝓁𝑜𝑔𝒾𝒿𝒶?
S številnimi kraterji in morji na Luni, ki jih na jasno noč lahko opazujemo celo s prostim očesom.
Predvsem tiste večje, s premerom več kot 20 kilometrov. Takšnih je več kot 7000. Poglej na »lunovid« in preveri, koliko jih lahko najdeš s prostim očesom in koliko več z daljnogledom.
Č𝓮 𝓲𝓶𝓪š 𝓭𝓸𝓶𝓪 𝓽𝓮𝓵𝓮𝓼𝓴𝓸𝓹, 𝓹𝓪 𝓹𝓸𝓿𝓪𝓫𝓲 𝓹𝓻𝓲𝓳𝓪𝓽𝓮𝓵𝓳𝓮, 𝓴𝓪𝓳 š𝓮 č𝓪𝓴𝓪š!
Poleg kraterjev so na Luni tudi morja. To so tiste temne lise, ki jih prav tako lahko občuduješ, kadar ne moreš spati.
Morja na Luni niso polna slane vode, ampak so velike ravnice strjene lave, ki se je daleč v preteklosti razlila iz Lunine notranjosti ali pa površje, ki se je stalilo ob večjih trkih.
Še ena zanimivost – če na Zemlji v mednarodnih pogovorih prevladuje angleščina, je vesolje druga pesem. Na Luni na primer vlada latinščina.
Si vedel_a, da veliko naših besed (tudi ne ravno knjižnih) izvira iz latinščine? Poskusi uganiti, katera latinska in slovenska imena za Lunina morja sodijo skupaj.
Mare Nectaris
Mare Frigoris
Mare Crisium
Morje kriz
Morje nektarja
Morje mraza
<< Nazaj
Stran 12
//Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna peti največji naravni satelit v Osončju, tako po premeru, kot po masi.//
Sestava Lune
Zdaj, ko smo spoznali njeno površje, je čas, da gremo v globino.
Pod skorjo, ki je v povprečju globoka več kot 60 kilometrov. Jedro je precej majhno, s polmerom okrog 400 kilometrov zavzema približno eno petino celotne Lune.
Vmes je plašč, ki ga selenologi delijo na več delov, od bolj trdnega zunanjega do bolj tekočega notranjega.
Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna peti največji naravni satelit v Osončju, tako po premeru, kot po masi. Poglej, kakšna je v primerjavi z drugimi lunami.
Zdaj, ko smo spoznali njeno površje, je čas, da gremo v globino.
Pod skorjo, ki je v povprečju globoka več kot 60 kilometrov. Jedro je precej majhno, s polmerom okrog 400 kilometrov zavzema približno eno petino celotne Lune.
Vmes je plašč, ki ga selenologi delijo na več delov, od bolj trdnega zunanjega do bolj tekočega notranjega.
Premer Lune znaša 3476 km, s čimer je Zemljina Luna peti največji naravni satelit v Osončju, tako po premeru, kot po masi. Poglej, kakšna je v primerjavi z drugimi lunami.
Koliko odstotkov celotne Lune zavzema njeno jedro?
10 %
20 %
25 %
<< Nazaj
Stran 13
//Med ljudmi kroži veliko prepričanj o tem, kako Luna vpliva na življenje na Zemlji, njena glavna vpliva sta plimovanje in svetloba, predvsem okrog polne Lune.//
Plimovanje in živa bitja
Območje med plimo in oseko daje zavetje številnim morskim organizmom, ki so se naučili nenehno spreminjanje svojega doma iz podvodnega v kopno izkoriščati v svoj prid.
V tem bibavičnem pasu, ki je v času plime potopljen v morje, med oseko pa je na kopnem, so se nekatere rastline in živali prilagodile izpostavljenosti zunaj morske vode, valovanju, soncu, izsuševanju, dežju, vetru in vročini.
Alge
Čisto ob zgornjem robu plime so se udomačile alge, ki so odporne proti izsušitvi, pa tudi dež in sladka voda jima ne škodita. Ker ljudem pri hoji po njih zlahka zdrsne, so se zaradi njih končale že marsikatere morske počitnice!
Jadranski bračič
Ta vrsta alg je včasih prekrivala celotno obalo Jadranskega morja. Danes je ostalo le še nekaj zaplat, saj ima jadranski bračič rad nekoliko hladnejšo vodo in mu vedno toplejše morje tudi pozimi ne odgovarja.
Marogaste rakovice
Te urne rakovice, ki jih pogosto srečaš, ko postrani hitijo čez obalne skale, preživijo oseko med razpokami in špranjami v senci, ob plimi pa tekajo po skalah, ki se jih močno oklepajo, da jih ne odplaknejo valovi.
Rdeča morska vetrnica
Tudi te rdeče žogice pogosto srečaš med skakljanjem po morski obali. Ob oseki se vetrnica zapre sama vase, da je videti kot rdeča sluzasta kepica. Ko pride plima, se razpre in raztegne venec lovk, s katerimi lovi hrano.
Latvica
Si vedel_a, da latvica sploh ni školjka ampak polž? Ob oseki se trdno prilepi na podlago, med plimo pa se plazi naokrog in s podlage strga modrozelene cepljivke, alge in bakterije.
Pegavka
Ta morski polžek ob oseko s pokrovčkom na nogi zapre hišico, v kateri je dovolj vlage vlage in zraka, da počaka na naslednjo plimo.
Tvoj odgovor:
Območje med plimo in oseko daje zavetje številnim morskim organizmom, ki so se naučili nenehno spreminjanje svojega doma iz podvodnega v kopno izkoriščati v svoj prid.
V tem bibavičnem pasu, ki je v času plime potopljen v morje, med oseko pa je na kopnem, so se nekatere rastline in živali prilagodile izpostavljenosti zunaj morske vode, valovanju, soncu, izsuševanju, dežju, vetru in vročini.
Alge
Čisto ob zgornjem robu plime so se udomačile alge, ki so odporne proti izsušitvi, pa tudi dež in sladka voda jima ne škodita. Ker ljudem pri hoji po njih zlahka zdrsne, so se zaradi njih končale že marsikatere morske počitnice!
Jadranski bračič
Ta vrsta alg je včasih prekrivala celotno obalo Jadranskega morja. Danes je ostalo le še nekaj zaplat, saj ima jadranski bračič rad nekoliko hladnejšo vodo in mu vedno toplejše morje tudi pozimi ne odgovarja.
Marogaste rakovice
Te urne rakovice, ki jih pogosto srečaš, ko postrani hitijo čez obalne skale, preživijo oseko med razpokami in špranjami v senci, ob plimi pa tekajo po skalah, ki se jih močno oklepajo, da jih ne odplaknejo valovi.
Rdeča morska vetrnica
Tudi te rdeče žogice pogosto srečaš med skakljanjem po morski obali. Ob oseki se vetrnica zapre sama vase, da je videti kot rdeča sluzasta kepica. Ko pride plima, se razpre in raztegne venec lovk, s katerimi lovi hrano.
Latvica
Si vedel_a, da latvica sploh ni školjka ampak polž? Ob oseki se trdno prilepi na podlago, med plimo pa se plazi naokrog in s podlage strga modrozelene cepljivke, alge in bakterije.
Pegavka
Ta morski polžek ob oseko s pokrovčkom na nogi zapre hišico, v kateri je dovolj vlage vlage in zraka, da počaka na naslednjo plimo.
Kako se imenuje polž, ki med oseko zapre vrata svoje hišice?
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 14
//Volk je aktiven tudi ponoči, ko ljudje vidimo slabše od njih. Zaradi te njihove prednosti se je pri ljudeh razvil strah pred volkovi, ki se kaže v mnogih mitih in bajkah - najbolj znane so tiste o volkodlakih! //
Svetloba polne Lune
Noči ob polni Luni, pa tudi nekaj dni pred in po njej, so občutno svetlejše od tistih, ko je Luna le tanek srp na nebu ali celo ob mlaju. Lunini svetlobi rečemo mesečina.
Najsvetlejšo mesečino kar nekaj živalskih vrst izkorišča za lov in selitev. Poglejmo nekaj izmed njih.
Sove
Prve nam seveda na misel padejo živali, ki so tako ali tako aktivnejše ponoči. Sove so znane po tem, da dobro vidijo v "temi". V resnici v popolni temi ne vidijo čisto nič, so pa njihove oči veliko bolj občutljive kot naše, zato tudi lahko lovijo ponoči.
Kljub odličnemu vidu se tudi sove ne branijo svetlejših razmer ob polni Luni. Mlade sove uharice takšne noči izkoristijo za iskanje novega doma.
Volk
Tudi volkovi so pogosto aktivni ponoči. Vsi smo že slišali, da volkovi radi tulijo v polno Luno, a biologi pravijo, da je to mit.
Volkovi se s tuljenjem sporazumevajo med sabo, tudi ponoči. In ker v svetlejših nočeh bolje vidijo, se takrat večkrat odpravijo na pot ali na lov, zato se seveda tudi več pogovarjajo – tulijo.
Noči ob polni Luni, pa tudi nekaj dni pred in po njej, so občutno svetlejše od tistih, ko je Luna le tanek srp na nebu ali celo ob mlaju. Lunini svetlobi rečemo mesečina.
Najsvetlejšo mesečino kar nekaj živalskih vrst izkorišča za lov in selitev. Poglejmo nekaj izmed njih.
Sove
Prve nam seveda na misel padejo živali, ki so tako ali tako aktivnejše ponoči. Sove so znane po tem, da dobro vidijo v "temi". V resnici v popolni temi ne vidijo čisto nič, so pa njihove oči veliko bolj občutljive kot naše, zato tudi lahko lovijo ponoči.
Kljub odličnemu vidu se tudi sove ne branijo svetlejših razmer ob polni Luni. Mlade sove uharice takšne noči izkoristijo za iskanje novega doma.
Volk
Tudi volkovi so pogosto aktivni ponoči. Vsi smo že slišali, da volkovi radi tulijo v polno Luno, a biologi pravijo, da je to mit.
Volkovi se s tuljenjem sporazumevajo med sabo, tudi ponoči. In ker v svetlejših nočeh bolje vidijo, se takrat večkrat odpravijo na pot ali na lov, zato se seveda tudi več pogovarjajo – tulijo.
Katera sova je na sliki? Za pomoč pri tem vprašanju pojdi na spletno stran Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
veliki skovik
lesna sova
kozača
koconogi čuk
<< Nazaj
Stran 15
//Danes se odvija nova vesoljska tekma, v kateri poleg ZDA in Rusije mišice napenjajo še Kitajska, Indija in zasebna podjetja, kakršno je SpaceX, ki je v orbito poslal že okrog 7000 satelitov. Z malo sreče lahko na nebu opazite tale zanimiv pojav.//
Raziskovanje Lune
Luna je navduševala ljudi skozi vso zgodovino človeštva. Najstarejši dokazi o napovedovanju mrkov so stari 2800 let. Za seboj so jih pustili Babilonci.
Dokaz je videti takole:
Kar se Šnofija tiče, bi bil na tablici lahko zapisan tudi recept za babilonske palačinke, zato bomo morali verjeti arheologom, da je to res prava stvar.
Ker smo nekaj o zgodnjih astronomih, na primer Galileju, izvedeli že na začetku učne poti, se zdaj podajmo v novejšo zgodovino.
Vesoljska tekma
V 20. stoletju sta moči merili Sovjetska zveza (danes Rusija) in Združene države Amerike.
Obe sta v vesolje redno pošiljali rakete, najprej z živalskimi, kasneje pa tudi s človeškimi potniki.
S tem so sledili plemeniti tradiciji bratov Montgolfier, ki na prvo potovanje s toplozračnim balonom prav tako nista poslala ljudi, ampak živali – ovco, raco in petelina.
Najprej je kazalo, da bo zmagala Rusija, ki je v vesolje prva poslala človeka. To je bil Jurij Gagarin. Leta 1961 so ga v raketi Vostok 1 izstrelili v orbito. Po enem obhodu Zemlje je pristal nazaj na domačem planetu.
A Američani se niso dali in vesoljsko tekmo učinkovito zaključili s prvim človekom na Luni. Pravzaprav so na Luno poleteli trije, od teh sta se dva, Neil Armstrong in Buzz Aldrin, po njej tudi sprehodila, tretji član odprave pa je moral počakati v plovilu.
Zmagoslavni podvig si lahko pogledaš na posnetku, ki jasno kaže, koliko časa je že minilo od takrat!
Luna je navduševala ljudi skozi vso zgodovino človeštva. Najstarejši dokazi o napovedovanju mrkov so stari 2800 let. Za seboj so jih pustili Babilonci.
Dokaz je videti takole:
Kar se Šnofija tiče, bi bil na tablici lahko zapisan tudi recept za babilonske palačinke, zato bomo morali verjeti arheologom, da je to res prava stvar.
Ker smo nekaj o zgodnjih astronomih, na primer Galileju, izvedeli že na začetku učne poti, se zdaj podajmo v novejšo zgodovino.
Vesoljska tekma
V 20. stoletju sta moči merili Sovjetska zveza (danes Rusija) in Združene države Amerike.
Obe sta v vesolje redno pošiljali rakete, najprej z živalskimi, kasneje pa tudi s človeškimi potniki.
S tem so sledili plemeniti tradiciji bratov Montgolfier, ki na prvo potovanje s toplozračnim balonom prav tako nista poslala ljudi, ampak živali – ovco, raco in petelina.
Najprej je kazalo, da bo zmagala Rusija, ki je v vesolje prva poslala človeka. To je bil Jurij Gagarin. Leta 1961 so ga v raketi Vostok 1 izstrelili v orbito. Po enem obhodu Zemlje je pristal nazaj na domačem planetu.
A Američani se niso dali in vesoljsko tekmo učinkovito zaključili s prvim človekom na Luni. Pravzaprav so na Luno poleteli trije, od teh sta se dva, Neil Armstrong in Buzz Aldrin, po njej tudi sprehodila, tretji član odprave pa je moral počakati v plovilu.
Zmagoslavni podvig si lahko pogledaš na posnetku, ki jasno kaže, koliko časa je že minilo od takrat!
Kako je bilo ime prvima človekoma na Luni?
Jurij
Buzz
Neil
<< Nazaj
Stran 16
Čestitke, tvoja raven znanja je resnično medgalaktična! 🌅 🙌
V toplih mesecih, ki so pred nami, se ne pozabi vsake toliko ozreti v nebo in v našo lepotico Luno!
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Ob koncu Lunine učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Vabimo te tudi k ustvarjalnemu izzivu. Risbo, ki bo nastale na temo Lune, Zemlje ali vesolja, pošlji po navadni pošti do 30. 4.. 2025 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izžrebane čakajo lepe nagrade!
📚😍
* obvezen podatek
<-
V toplih mesecih, ki so pred nami, se ne pozabi vsake toliko ozreti v nebo in v našo lepotico Luno!
💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍💚 🌍
Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
NAGRADNI IZZIV
Ob koncu Lunine učne poti vpiši svoje podatke v obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju. Vabimo te tudi k ustvarjalnemu izzivu. Risbo, ki bo nastale na temo Lune, Zemlje ali vesolja, pošlji po navadni pošti do 30. 4.. 2025 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Izžrebane čakajo lepe nagrade!
📚😍
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek
<-