Planšarstvo

Gremo v hribe!

Si tudi ti med tistimi, ki s starši pogosto odrinejo v planine?🏔️ Če je tvoj odgovor da, ustrezaš enemu od stereotipov o Slovencih:🤠 da smo škrti in zavistni, a radi jemo govejo juho🥣 in hodimo v hribe.🧗Tako zelo, da gore nastopajo tudi v knjigah in filmih.🎞️🎥

Kaj sploh je planšarstvo?

Kekec je v gorah s svojo družino 👪živel vse leto, nekateri kmetje pa so živino 🐏🐏🐏 tja preselili le v toplejšem delu leta. Z njimi so šli pastirji, da so zanje skrbeli, in ker so hodili vedno na ista mesta, so si tam postavili koče🏘️ in ogradili pašnike. Kjer so se živali redno pasle,🌿🌿 so se drevesa in grmovje umaknili in nastali so gorski travniki - planine.


Naravna ali kulturna krajina
☘️Naravna krajina so naravna okolja, ki jih ni oblikoval človek, recimo potok, gozd, močvirje ...
🌺Kulturna krajina so naravna okolja, ki jih je oblikoval človek, recimo soline, terasaste njive, drevoredi ...

𝓖𝓸𝓻𝓼𝓴𝓲 𝓪𝓵𝓲 𝓹𝓵𝓪𝓷𝓲𝓷𝓼𝓴𝓲 𝓹𝓪š𝓷𝓲𝓴𝓲 𝓼𝓸 𝓿𝓲𝓭𝓮𝓽𝓲 č𝓲𝓼𝓽𝓸 𝓷𝓪𝓻𝓪𝓿𝓷𝓲, 𝓪 𝓴𝓮𝓻 𝓳𝓲𝓱 𝓳𝓮 𝓸𝓫𝓵𝓲𝓴𝓸𝓿𝓪𝓵 č𝓵𝓸𝓿𝓮𝓴 𝓼 𝓼𝓿𝓸𝓳𝓸 𝓭𝓮𝓳𝓪𝓿𝓷𝓸𝓼𝓽𝓳𝓸 (𝓹𝓪š𝓸), 𝓼𝓸 𝓴𝓾𝓵𝓽𝓾𝓻𝓷𝓪 𝓴𝓻𝓪𝓳𝓲𝓷𝓪.

🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️🏕️🏞️

Ko rečemo, da gremo v »planine«, to torej pomeni, da gremo na visokogorske pašnike. Seveda pa danes te razlike skoraj ne upoštevamo več, zato »gremo v hribe« in »gremo v planine« pomeni isto, besedi sta postali sinonim.

Kako staro je planšarstvo?

Najkrajši odgovor na to vprašanje bi bil: ​♔ ＺＥＬＯ ♔

Začelo se je približno hkrati s kmetovanjem, to pa je bilo v času mlajše kamene dobe.
🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐🐑🐐
Najprej so se v gorah pasle manj zahtevne živali, ovce in koze. Od srednjega veka naprej so se jim pridružile krave in tudi konji.
🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄🐎🐄
Krave so se zaščitni znak planin uveljavile šele v 19. stoletju.



V 20. stoletju je hiter napredek tehnologije prinesel tudi boljše pogoje za življenje in delo na planinah. Med izboljšavami so bili na primer:
🧀 𝒷❀𝓁𝒿š𝒶 𝒽𝒾𝑔𝒾𝑒𝓃𝒶 𝓅𝓇𝑒𝒹𝑒𝓁𝒶𝓋𝑒 𝓂𝓁𝑒𝓀𝒶
🧀 𝓋𝒶𝓇𝓃𝑒𝒿š𝒾 𝒽𝓁𝑒𝓋𝒾 𝓏𝒶 ž𝒾𝓋𝒶𝓁𝒾
🧀 𝓊𝒹☯𝒷𝓃𝑒𝒿š𝑒 𝓀❀č𝑒 𝓏𝒶 𝓅𝒶𝓈𝓉𝒾𝓇𝒿𝑒

A napredek je imel tudi temno plat. Ker je paša visoko v gorah zahtevna,😓 pridelek pa majhen, je za nekaj časa prevladalo prepričanje, da je bolje gojiti veliko živali na kupu. Tako so od 60. do 80. let izginile skoraj vse visokogorske pašne planine.
🐂🐖🐏🐄🐎🐂🐖🐏🐄🐎🐂🐖🐏🐄🐎🐂🐖🐏🐄🐎
Da takšno početje ni dobro ne za krave ne za ohranjanje tradicije so ugotovili v 80. letih prejšnjega stoletja in začeli ponovno spodbujati to sonaravno prakso.👍

Planšarstvo danes

Danes je v Julijskih Alpah🗻❄ približno 30 aktivnih planin, skupaj z manjšimi mlečnimi planinami drugod pa ocenjujejo, da jih je od 45 do 50.

🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀🧀

Planinskega pašništva ni brez planin, torej hribov in gora. Pri nas se za to primerne:
𝓙𝓾𝓵𝓲𝓳𝓼𝓴𝓮 𝓐𝓵𝓹𝓮
𝓚𝓪𝓻𝓪𝓿𝓪𝓷𝓴𝓮
𝓚𝓪𝓶𝓷𝓲š𝓴𝓸-𝓢𝓪𝓿𝓲𝓷𝓳𝓼𝓴𝓮 𝓐𝓵𝓹𝓮




Najbolj znane aktivne planine so:
ᨒ🏔️🍃
Julijske Alpe - Bohinj
Zajamniki, Laz, Krstenica, Dedno polje, Ovčarija, Zadnji Vogel, Uskovnica, Vogar, Blato, Voje, Velo polje, Javornik, Klek, Praprotnica, Konjščica
ᨒ🏔️🍃
na Bovškem
Mangartska planina, Koritnica
ᨒ🏔️🍃
na Kobariškem
Kuhinja, Matajur, Kašina, Zaslap, Slapnik, Leskovca



na Tolminskem
Polog, Sleme, Petrovč, Medrje, Razor, Stador, Lom, Kuk
ᨒ🏔️🍃
Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe
Velika planina, Menina planina, Krška planina, Dovška Rožca, Korošica, Kofce, Olipova planina, Potoška planina













Vse planine so tudi čudovite izletniške točke. Koliko si jih že obiskal_a?

Ne le v Sloveniji

Visokogorska pašna živinoreja je seveda mogoča le tam, kjer so gore, natančneje Alpe.
Nekoč je bilo planšarstvu🌿 namenjenih kar 30 odstotkov celotne površine Alp, danes je tega seveda veliko manj.



In ker Alp nimamo samo v Sloveniji, tudi paša🌿 v planinah ni doma le pri nas. V podobni obliki jo poznajo tudi:
🌍 𝓐𝓿𝓼𝓽𝓻𝓲𝓳𝓪
🌍 𝓝𝓮𝓶č𝓲𝓳𝓪
🌍 Š𝓿𝓲𝓬𝓪
🌍 𝓘𝓽𝓪𝓵𝓲𝓳𝓪
🌍 𝓕𝓻𝓪𝓷𝓬𝓲𝓳𝓪

V posnetku izveš vse o Alpah, tudi odgovor na vprašanje, ki te popelje po učni poti naprej.🤓

Planšarski muzej

Planšarstvo je del naše kulturne dediščine, ki ostaja živa ne le v še aktivnih planinah, ohranjajo jo tudi v Planšarskem muzeju v Stari Fužini v Bohinju.




















V muzeju lahko raziščeš življenje pastirjev na bohinjskih pašnikih. 🐄 Planšarstvo in z njim povezano sirarstvo 🧀 je skozi zgodovino predstavljalo temelj kmetijstva 🚜 v Bohinju. Premalo obdelovalnih površin, dolge zime,⛄ kratka poletja so bili razlog, da so se prebivalci v večji meri ukvarjali z živinorejo (krave, koze, konje, ovce). Mleko in mlečni izdelki so bili dolga časa glavna osnova vsakdanje prehrane.🥛



Planšarjem pravilneje rečemo pastirji in pastirice, razen bohinjskim, ki so majerji in majerice.

Več o planinah in planšarstvu lahko izveš tudi v:
🐮 𝓚𝓪𝓶𝓷𝓲š𝓴𝓮𝓶 𝓶𝓾𝔃𝓮𝓳𝓾
🐮 𝓣𝓸𝓵𝓶𝓲𝓷𝓼𝓴𝓮𝓶 𝓶𝓾𝔃𝓮𝓳𝓾
🐮 𝓜𝓵𝓮𝓴𝓪𝓻𝓷𝓲 𝓟𝓵𝓪𝓷𝓲𝓴𝓪 𝓿 𝓚𝓸𝓫𝓪𝓻𝓲𝓭𝓾

Živalska druščina

Na večini fotografij s planin nastopajo zadovoljne krave. A predvsem v zahodni Sloveniji so pogoste tudi ovce in koze.🐄🐐🐑
Redkeje ali v preteklosti so na planine gnali konje, prašiče in vole.🐎🐖

Med vsemi živalmi so tudi tri avtohtone slovenske pasme. Širše območje Triglavskega narodnega parka oz. Julijskih Alp je izvorno območje za vse tri: drežniško kozo, bovško ovco in ciko (cikasto govedo). Ker tudi številne planine ležijo znotraj parka, so dobile tudi svoje maskote:





Krave so govedo.







Ovce in koze so drobnica.

Spoznajmo jih

Drežniška koza
Drežniška koza je edina slovenska avtohtona pasma koz. Izvira s severozahodnega območja Slovenije, z Drežniškega in Bovškega. Zaradi majhne populacije in vpliva drugih pasem spada med ogrožene pasme.



Je izredno odporna in prilagojena na bivanje na prostem, tudi na gorskih območjih.

Bovška ovca
Nastala je v Zgornjesoški dolini. Zaradi svoje izjemne prilagodljivosti se je razširila tudi na druga območja Slovenije. Je zelo stara pasma.



Pasma je vse do danes sledila svojemu osnovnemu rejskemu cilju: prilagodljivost težavnim in skromnim rejskim razmeram, sposobnost paše na hribovskih in gorskih pašnikih, miren temperament, dolgoživost in odpornost.

Cikasto govedo
Slovenska cika ali cikasto govedo je nastalo iz avtohtonega enobarvnega svetlo rdečkastega goveda. V drugi polovici 19. stoletja je bilo oplemenjeno s pincgavsko pasmo.



V Zgornjem Posočju jo imenujemo tudi tolminska cika. Živali cikaste pasme so rdeče barve z značilno belo liso. Zaradi prilagodljivosti, manjše velikosti in nizke teže je primerna za rejo na hribovskih in gorskih območjih, kjer so slabše možnosti za pašo in pridelavo osnovne krme.

Računajmo!

Kadar več ljudi ali skupin združi svoje delo in lastnino, je natančnost zelo pomembna, sicer hitro nekdo dobi ali vloži preveč, drugi pa premalo. Zato so planine zelo dobro organizirane. Vsaka ima malce drugačen sistem, vse pa temeljijo na pošteni delitvi dela in dobička. Vse o tem in še več predstavlja Mlekarna Planika na razstavi Od planine do Planike.



Pravilom, ki veljajo na planini, rečemo pašni red. Takšne pravilnike so poznali že v srednjem veku. Pašni red poskrbi tudi za varstvo okolja.

Vsaka planina ima gospodarja, ki pa ni vedno isti. Vsako leto prihaja iz druge družine. Gospodar mora še pred začetkom paše poskrbeti za vzdrževanje, drva in vse ostalo, kar bodo pastirji in živina potrebovali.



Pri tem mu pomagajo pastirji. Za vsako kravo, ki jo ima družina na planini, mora zagotoviti 8 ur dela, ki med drugim vključuje:
🪓 č𝓲šč𝓮𝓷𝓳𝓮 𝓹𝓪š𝓷𝓲𝓴𝓸𝓿
🪓 𝓹𝓸𝓼𝓽𝓪𝓿𝓵𝓳𝓪𝓷𝓳𝓮 𝓲𝓷 𝓹𝓸𝓹𝓻𝓪𝓿𝓵𝓳𝓪𝓷𝓳𝓮 𝓸𝓰𝓻𝓪𝓭
🪓 𝓹𝓻𝓲𝓹𝓻𝓪𝓿𝓪 𝓭𝓻𝓿

Potrebuješ oddih in navdih za ideje, kaj gre lahko ob tem narobe? Izvoli!



Na koncu sezone pridelan sir, ki mu zaradi njegove oblike rečejo »kola«, zložijo v kope. V vsaki kopi so tri kola - na dnu najstarejši, na sredini srednje star in na vrhu mlad sir. Nato si kmetje kope razdelijo.

Čas za malico

Iz planin prihaja kar nekaj zelo kakovostnih in med jedci zaželenih izdelkov, med njami so:

Trnič je sir, ki so ga stoletja izdelovali pastirji na Veliki Planini, Mali in Gojški planini. Danes dve izdelovalki živita le še v dolini. Trdi sir značilne hruškaste oblike je izdelan iz skute, smetane in soli ter okrašen s posebnimi okraski, ki jih vtisnejo z izrezljanimi lesenimi deščicami.
















Glavna sestavina bovškega sira je ovčje mleko, lahko mu dodajo kravje ali kozje mleko, vendar največ 20 odstotkov. Edina ovca, ki lahko daje mleko zanj, je seveda bovška ovca. Ime je dobil po kraju Bovec, kjer so ga od nekdaj izdelovali po tradicionalni metodi na visokogorskih planinah. Omenjen je bil že na ceniku sirov v mestu Videm ,12. aprila 1756.


















Sir tolminc je iz kravjega mleka, pri čemer velja, da se morajo krave pasti na območju Zgornjega Posočja.

Ko gre kaj narobe

Pastirske koče dobrega pol leta samevajo in takrat lahko pride tudi do katastrofe. Podobno kot v nekaterih planinskih kočah, ki so v preteklih letih zagorele.



Požar je ena največjih groženj gorskim objektom:
🔥 𝓖𝓪𝓼𝓲𝓵𝓬𝓲 𝓽𝓮ž𝓴𝓸 𝓹𝓻𝓲𝓭𝓮𝓳𝓸 𝓭𝓸 𝓴𝓻𝓪𝓳𝓪 𝓹𝓸ž𝓪𝓻𝓪.
🔥 𝓝𝓲 𝓭𝓸𝓼𝓽𝓸𝓹𝓪 𝓭𝓸 𝓿𝓸𝓭𝓮.
🔥 𝓚𝓸č𝓮 𝓼𝓸 𝓲𝔃 𝓵𝓮𝓼𝓪, 𝓴𝓲 𝓱𝓲𝓽𝓻𝓸 𝓰𝓸𝓻𝓲.


















To nevarnost zdaj rešujejo s protipožarnimi ampulami, gasilnimi napravami, ki se sprožijo same od sebe, če se tekočina v njih segreje na 80 do 90°C. Takrat ampula poči in sprosti gasilno sredstvo.

Ker je domet ampul majhen, od 4 do 8 kvadratnih metrov, saj so namenjene gašenju začetnih požarov, so nameščene nad morebiten izvor ognja v kuhinjah, kurilnicah in električnih omaricah.

Nevarnost na dveh nogah

Planin ne ogroža le ogenj, ampak predvsem ljudje. Za vzgojo planink in planincev so se zavzeli v Triglavskem narodnem parku, kjer so postavili pravila, kaj v zavarovanem naravnem okolju lahko počnemo in česa. ne.

Čestitamo, zdaj bi bil_a lahko tudi ti pravi pastir ali pastirica! 💞😻📱

Prav je, da poznamo svojo dediščino, enako prav je, da v njej uživamo na sodoben in zabaven način. Hvala, ker se učiš in zabavaš z nami!
💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡💜💙💚🧡
Zdaj pa sledi ...

NAGRADNI IZZIV
Narišeš lahko karkoli, kar ti pride na misel ob tokratni temi, najbolj veseli pa bomo katere od pašnih živali, ki smo jih skupaj spoznavali v tokratni Veseli šoli! Risbo pošlji po navadni pošti do 15. 1. 2024 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Med prispelimi risbami bomo tri tudi nagradili. 📖✒️Zato ne pozabi na kuverto napisati svojega imena, priimka in naslova.😉 Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za tekmovalce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
🥳🎉👏🤝👍🌷
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
📚😍

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek

Ponovno od začetka

<-