Svet ptic

Večina ptic je gospodaric zraka, vendar so številne povsem doma tudi na kopnem ali v vodi. Živijo praktično povsod na našem planetu, saj se je približno 10.000 vrst ptic prilagodilo različnim življenjskim prostorom, od puščav, polarnih pokrajin, tropskih gozdov do mest.
👀 Gremo pogledat, kako so se prilagodile, kako so si različne in kje vse so? :point_right:

Nadaljuj

ČUDEŽNO PERJE

Številne ptice se selijo in preletijo velikanske razdalje med svojimi zimskimi in poletnimi domovi. In kaj jim to omogoča?
🪶 Ključen je bil razvoj perja.

🦚 Ptice so toplokrvne, tako kot so toplokrvni vsi sesalci, vključno z nami.
🐊 Kljub temu pa so ptice bolj kot s sesalci povezane s hladnokrvnimi plazilci in tako kot plazilci tudi ležejo jajca. Kako je to mogoče?

PTICE SO ŽIVEČI DINOZAVRI

🦖 Ptice so se razvile iz mesojedih dinozavrov in so danes edine žive potomke dinozavrov. Njihov prvi prednik dinozaver praptič ali arheopteriks je živel v geološkem obdobju jure pred približno 150 in 145 milijoni let. Bil je prva žival, ki je letela, čeprav bi se nam danes zdelo, da to letenje ni bilo zelo dobro.

Oglej si posnetek, ki na hitro prikaže evolucijski prehod od dinozavrov do ptic.
Pozor, zaradi drugačnega načina obravnave vrst ptic se v tem videu Ameriškega naravoslovnega muzeja (American Museum of Natural History) kot število obstoječih vrst pojavi podatek: do 18.000, kar je v nasprotju z uradno priznanim znanstvenim štetjem, ki je 10.000 vrst ptic.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Prvi znani vretenčarji, ki so leteli, so bili pterozavri. To so izumrli plazilci s krili, ki so jih sestavljale mišice in kožna opna, ki je bila napeta med gležnjem in izjemno podaljšanim četrtim prstom.

Znanstveniki so ugotovili, da so med danes živečimi živalmi najbližji sorodniki slavnega dinozavra T. rexa (Tyrannosaurus rex ali tiranozaver) – noji in kure.

Osebna izkaznica: PTICA

Ime: ptica, dvonožni, toplokrvni vretenčar, pokrit s perjem, s sprednjimi udi, spremenjenimi v peruti, z lahkimi in votlimi kostmi, iz skupine ptičev ali ptic z znanstvenim imenom Aves

Bivališče: zemeljska območja na vseh sedmih celinah

Barva perja: odvisna od vrste, vse barve mavrice

Oči: velike, s sposobnostjo jasnega opazovanja

Prehrana: nektar, semena, rastline, žuželke, ribe, majhni sesalci, mrhovina, drugi ptiči

Poklic: kraljica neba

Višina leta: od nekaj metrov nad tlemi do več tisoč metrov, odvisno od vrste

Teža: od nekaj gramov do več kilogramov

Posebne značilnosti: izjemna letalska spretnost, neverjetne melodije, gnezdenje na raznolikih lokacijah, zmožnost daljne selitve

LETETI … ALI NE?

Med razvojem ptic se je krepila moč telesa, ki pa je ob tem postajalo vedno lažje.

Manjšo maso telesa omogočajo votle kosti in lahek kljun, ki je zamenjal težko čeljust. Razen kljuna in nog je običajno celotno telo prekrito s perjem, ki zmanjšuje izgubljanje toplote in vzdržuje stalno povišano telesno temperaturo.

Ptice si perje redno čistijo. Večina si na perje nanaša olje iz žleze blizu repa. Olje zagotavlja, da voda s perja odteče in ne razmoči perja.

Ptice vsaj enkrat na leto odvržejo staro perje, ki ga nadomesti novo.

ŠE DRUGE ZNAČILNOSTI

Različna oblikovanost prednjih okončin, spremenjenih v peruti, omogoča pticam jadranje v velikih višinah, letenje na zelo dolge razdalje, bliskovito lovljenje plena ali beg pred plenilci.

Dihala ptic so dobro razvita, saj morajo oskrbovati mišice z dovolj kisika. Pljuča so povezana z zračnimi vrečami, ki pomagajo pri vdihavanju in izdihavanju zraka.

Ptice imajo izjemno razvit vid. Oči so sorazmerno velike, z gibčnimi vekami in napol prozorno žmurko, ki prekriva zunanji del zrkla. Med pticami najbolje vidijo ujede – orli in sokoli – ter sove; prve podnevi, druge pa ponoči.

Ostrina njihovega vida naj bi bila sedem- do osemkrat večja kot pri ljudeh. Orli opazijo plen tudi s precejšnje višine. K temu prispevajo zelo velike oči, ki zapolnjujejo večino lobanje. Zanimivo je, da lahko ves čas preklapljajo iz gledanja z enim očesom na gledanje z obema. To jim omogoča, da gledajo v dve smeri hkrati. Orli vidijo različne barve, vključno z ultravijolično svetlobo.

Oglej si posnetek, kako lovi ameriški jezerec.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

UJEDE – PTICE ROPARICE

Ujede so večinoma mesojede ptice z odličnim vidom, ki lovijo podnevi ali ponoči. Običajno imajo ostro zakrivljen kljun.

🦅 Velike ujede, kot so orli, ki veliko časa letijo v vetru, imajo velika in široka krila z dolgimi in širokimi letalnimi peresi. Krila mu pomagajo, da med oprezanjem za plenom na tleh ne porablja veliko energije. Ko zagleda plen, krila zapre in pada proti tlom kot izstrelek. Tik pred tlemi krila spet razpre in se tako upočasni.

🔷 Kalifornijski kondor ima premer kril približno tri metre. Zato ni prav nenavadno, da jih od daleč včasih zamenjajo za majhna letala.
🔹Kalifornijski kondorji so izjemno ogrožena vrsta ptic, saj jih je bilo leta 1987 le še 22. Raziskovalci ptic – ornitologi – so vse polovili in jih načrtno vzgajali v ujetništvu. Danes jih je že več kot 400, več kot polovica jih je že na prostosti.

👉 Sokol selec se do plena izstreli s hitrostjo skoraj 400 km/h.
🔎 Najhitreje, kar 170 km/h, pa letijo hudourniki, ki niso ujede, pač pa lastovkam podobne ptice selivke, ki preživijo skoraj vse življenje v zraku. V zraku tudi spijo in se parijo, pristanejo le v času gnezdenja.

NELETEČE PTICE I.

Med neletečimi pticami so noji (največja danes živeča vrsta ptic) in emuji (za nojem druga največja na svetu). Oboji so ptiči tekači, ki se hranijo in gnezdijo na tleh. Pri tem jih dobro varujeta velikost in hitrost.

Noj izvira iz Afrike in je odličen tekač, ki doseže hitrost okrog do 65 km/h. Danes noje gojijo po vsem svetu zaradi usnja in mesa, uporabna pa so seveda tudi velika nojeva jajca, drobovina in perje.

Oglej si posnetek, v katerem primerjajo jajca različnih ptičev.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

NELETEČE PTICE II.

Med neletečimi pticami so tudi pingvini.
🪺 Gnezdijo in počivajo na kopnem, kjer sicer niso prav hitri.
🌨️ Doma so na območjih, kjer vse do prihoda evropskih naseljencev s psi in mačkami zanje ni bilo veliko nevarnosti.

🐧 Premikajo se s kratkimi koraki in zibajočim telesom, lahko pa skočijo tudi do tri metre visoko! Pri vzdrževanju ravnotežja si med hojo pomagajo z repom in plavutastimi krili.
❄️ Po snegu se pogosto spuščajo po trebuhu, saj je tako gibanje hitrejše od hoje in še energijo privarčujejo.
☀️ Noge pingvinov so občutljive za sonce in lahko dobijo opekline, zato si jih med hojo prekrivajo s plavutmi.

🌊 Pingvini so izjemno prilagojeni na življenje v oceanu, kjer preživijo zelo veliko časa.

Oglej si napovednik za film Popotovanje cesarskega pingvina 2.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Prvi dokumentarni film o cesarskih pingvinih je dobil oskarja za najboljši dokumentarec leta 2005. Prikazuje življenje cesarskih pingvinov na Antarktiki, kjer se temperatura spusti do –60 °C. Dolgo polarno zimo preživijo na kopnem, kjer se samec in samica parita in skupaj vzgojita mladiča. Film prikaže čas razmnoževanja in hranjenja mladičev. Spoznamo lahko, kako spretni plavalci so cesarski pingvini in kako so vztrajni, saj korakajo na stotine kilometrov, da lahko nahranijo mladiče.

Oglej si povezavo o polarnih območjih in poveži, da bo prav.

LETIMO NA LEPŠE I.

Številne ptice – ptice selivke – se selijo vsako leto ali celo dvakrat na leto.
👀 Kaj neki jih žene, da zapustijo dom, kjer so se izlegle iz jajc, in se odpravijo na več tisoč kilometrov dolgo pot? Glavni razlog je hrana.
🔹Ptice se velikokrat selijo v jatah. Letenje v jati jim omogoča, da letijo hitreje, kot bi to zmogle, če bi letele same. Pa tudi bolj varne so v skupini pred morebitnimi plenilci. Čeprav so jate lahko velikanske, ptice med sabo komunicirajo in nikoli ne trčijo druga v drugo.

🧭 Ptice z neverjetno natančnostjo potujejo po svetu brez zemljevidov in posebnih naprav. Mlajše ptice si pri iskanju poti pomagajo z opazovanjem položaja sonca in zvezd, medtem ko starejše in bolj izkušene ptice prepoznavajo pot, ki so jo enkrat že prepotovale.
🔹Ptice potujejo vedno po isti poti, ki se lahko razteza čez celotno celino ali ocean. Tiste, ki letijo čez ocean, lahko ostanejo v zraku več kot štiri dni. Jate običajno ne letijo zelo visoko – razen tistih, ki letijo čez visoke gore.

Najdlje se seli polarna čigra, ki se dvakrat na leto seli s skrajnega severa Arktike na obale Antarktike in nazaj. Pri eni selitvi obleti skoraj celotno Zemljo – več kot običajna družina prevozi z avtom v enem letu.

LETIMO NA LEPŠE II.

Naše najbolj znane selivke so kmečke lastovke. Vsako jesen se preselijo v Afriko. Ko je pri nas zima in primanjkuje hrane, je v Afriki toplo in polno žuželk, s katerimi se hranijo lastovke.
🏜️ Vse lastovke preletijo puščavo Saharo in se nato ustavijo na različnih krajih. Opazili so jih že tudi na najbolj oddaljenem jugu Afrike.
☀️ Potovanje je zelo dolgo, saj traja kar mesec in pol. Potujejo vedno podnevi. Lastovke letijo dokaj nizko in preletijo 300 kilometrov na dan. Potem prenočijo na njim znanih počivališčih.
🪰 Ker je žuželk na poti veliko, lastovke niso lačne in se jim pred odhodom ni treba zrediti.
❌ Na poti v daljno Afriko na ptice prežijo številne nevarnosti in ovire, zato marsikatera lastovka dolgega potovanja ne preživi.

Ptice, kot so gosi, ki se selijo na izjemne razdalje, imajo velika in močna krila.
🪿 Običajno letijo v skupinah (med 12 in 30 ptic).
⛰️ Letijo tudi do 8000 metrov visoko v jati, organizirani v obliki črke V. V taki jati gosem zadaj ni potrebno močno zamahovati s krili, saj letijo v zavetrju ptic spredaj.
Na čelu jate se izmenjujejo najbolj izkušene letalke. Gosi so med letom zelo glasne, kar naj bi pomagalo vodji in mladičem.

PO HRANO K SOSEDOM ALI KAMOR JE PAČ TREBA

Nekatere ptice se selijo le takrat, ko njihove hrane v domačem kraju primanjkuje. Preselijo se v kraj, kjer jo lahko najdejo. Včasih jim sploh ni treba iti daleč stran.

Galebom pravijo smetarji, saj pri izbiri hrane niso prav nič izbirčni in jih pogosto res najdemo na smetiščih. To je za galebe prava samopostrežna restavracija.

Galebi so srednje veliki ptiči s težkim trupom, dolgimi krili, srednje dolgim vratom in odsekanim repom. Imajo močan, kljukast kljun in dokaj dolge noge s plavalnimi stopali.
🔹 Zgradba telesa jim omogoča, da enako dobro plavajo, letijo in hodijo. Med letom lahko lebdijo in hitro pristajajo na zelo majhnem prostoru. Letijo visoko in si pri iskanju hrane pomagajo z izostrenim vidom.
🔹Galebi nimajo krempljev za lovljenje, prežijo na tisto, kar lahko zgrabijo z ostrimi kljuni. V svojem naravnem okolju pobirajo ribe, lignje, školjke, tudi žuželke, majhne glodavce, plazilce, jajca, ne branijo se niti mrtvih živali in občasno jedo tudi mladiče svoje lastne vrste.
🌊 Galebi imajo radi sladko vodo, a pijejo tudi slano. Ker imajo posebne žleze nad očmi, se sol iz telesa izloči skozi odprtine na kljunu.

🎥 Na povezavi si lahko ogledaš prikupen posnetek o dečku Urošu, ki najde galeba, ki je padel iz gnezda. Spoprijatelji se z njim in skrbi zanj, dokler ni pripravljen leteti in se vrniti v naravo.

PTIČJE SPORAZUMEVANJE

Večina ptic je zelo družabnih in se med seboj dobro sporazumeva z različnimi zvoki. Nekatere, kot so škrjanci, drozgi, slavčki ali vrane, so ptice pevke.
🎶 Nekatere med njimi ustvarjajo čudovite melodije.
🔹Pesmi imajo različne naloge: ptice lahko z njimi označujejo svoje ozemlje, s kriki oznanjajo nevarnost, lahko pa s svojimi melodijami kličejo na ptičjo svatbo.

🔹Ptice se lahko izležejo iz jajc z izostrenim posluhom in vedno pojejo le eno in isto pesem, ki so se je naučile od staršev.
🔹Nekatere ptice svoje pesmi uglasijo s posnemanjem drugih.
🔹Spet druge si požvižgavajo povsem nove melodije, ki so se jih naučile s posnemanjem zvokov iz okolice.
🐦 Večina ptic pevk, ki jih imamo zaprte doma v kletkah, kot so kanarčki, poje več pesmi in njihovih različic. Nekatere vrste ptic pa celo pojejo različne pesmi v različnih krajih.

Z zvoki pa se sporazumevajo tudi ptice, ki niso pevke, npr. golobi, galebi, orli, sove ali race.

PTICE BI SE NA TEKMOVANJU IZ LOGIKE LAHKO POMERILE Z NAMI

Ptice so zelo pametne, a nekatere so pravi geniji.

Vrane, srake in krokarji znajo uporabljati orodje in reševati uganke iz logike. Svoje dejavnosti celo načrtujejo in razumejo, da si lahko pomagajo z ljudmi.
🚦Kar opazuj vrano, kako nad cesto čaka na primeren trenutek, da bo pred avto vrgla oreh, varno zapakiran v trdi lupini. Ko bo avto zapeljal čez oreh in ga strl, bo celo počakala na rdečo luč, da ga bo varno pobrala!

Golobi zelo dobro prepoznavajo človeške obraze. Z uporabo zaslonov na dotik so znanstveniki celo ugotovili, da prepoznajo približno 50 besed in razumejo, kaj pomenijo. Neverjetno, znajo torej brati!

PUSTIMO JIM SVOBODO
Zaradi lepote, inteligence in družabnosti so ptice zelo priljubljeni hišni ljubljenčki.
🦜Te, ki jih lahko kupimo, so večinoma vzgojene v ujetništvu, vendar pa jih za prodajo še vedno zelo veliko nezakonito izlovijo tudi iz narave.
❓ Pri odločanju, ali bi imeli doma v kletki ptico, pomislimo na boljše ozaveščanje o alarmantno hitrem izginjanju njihovih domačih prebivališč, kot so gozdovi in travniki, zaradi našega nepremišljenega ravnanja z naravo.
🕊️ Raje jim omogočimo, da bodo v neokrnjeni naravi svobodno živele še naprej.

Čestitke! Prečudovit je svet ptic – omogočimo jim, da bodo svobodno živele še naprej v neokrnjeni naravi. 🙌

NAGRADNO VPRAŠANJE
Razišči, katere ptice so ogrožene ali so že izumrle. Izberi si eno izmed teh ptic in napiši krajši sestavek, v katerem predstaviš njeno zgodbo, pojasniš vzroke za njeno ogroženost ali izumrtje in predlagaš, kako bi jo lahko zaščitili. Odgovor pošlji po navadni pošti do 2. 2. 2024 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola(afna)mladinska-knjiga.si. Če boš med najboljšimi tremi po izboru uredništva, dobiš odlično knjigo V kraljestvu živali!

Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek

Ponovno od začetka