Svet ptic

Stran 1


JOŽE PLEČNIK 150

(e-učna pot)
SEPTEMBER 2022

Pridi na sprehod po Plečnikovi Ljubljani (in pokukaj v njegovo hišo in življenje)

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo Plečnikovo Ljubljano in velikega arhitekta, ki je prestolnico naredil prepoznavno, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc

*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): MGML, Shutterstock, Wikipedija.



 



Svoboden kot ptica

(e-učna pot)
JANUAR 2024

Svet ptic: zrak, kopno in voda. Omogočimo jim življenje in svobodo.

Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznajmo ptice, njihovo raznolikost in značilnosti.
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc
Avtorica tiskane izdaje v reviji PIL: dr. Marina Dermastia

Ilustracije: Matej de Cecco
Slikovno gradivo v učni poti: Shutterstock, MKZ, Tom Turk

 
<< Nazaj
Stran 2
V življenju se pogosto srečujemo s pregovori, med njimi je tudi: »Svoboden kot ptica.« Ptice so od nekdaj prispodoba, da počneš, kar te je volja. Kar je povezano s površnim sklepanjem, da lahko, ker imajo krila, odletijo, kamor želijo. Zato naj bi imele neverjetno svobodo in počele, kar pač želijo. Pa je res tako?🤔

Večina ptic je gospodaric zraka, vendar so številne povsem doma tudi na kopnem ali v vodi. Živijo praktično povsod na našem planetu, saj se je približno 10.000 vrst ptic prilagodilo različnim življenjskim prostorom, od puščav, polarnih pokrajin, tropskih gozdov do mest.
👀 Gremo pogledat, kako so se prilagodile, kako so si različne in kje vse so? :point_right:

<< Nazaj
Stran 3
Triprsti galebi lovijo ribe pred ledenikom na Norveškem. Ledeniška voda v fjord prinaša številne hranilne snovi. Zaliv je bogat z morskimi mikroorganizmi in ribami, zato je super lovišče za ptice.

Fotografija: Andreas Weith, CC BY-SA 4.0, via Wikimedia Commons
ČUDEŽNO PERJE

Številne ptice se selijo in preletijo velikanske razdalje med svojimi zimskimi in poletnimi domovi. In kaj jim to omogoča?
🪶 Ključen je bil razvoj perja.

🦚 Ptice so toplokrvne, tako kot so toplokrvni vsi sesalci, vključno z nami.
🐊 Kljub temu pa so ptice bolj kot s sesalci povezane s hladnokrvnimi plazilci in tako kot plazilci tudi ležejo jajca. Kako je to mogoče?

Pomagaj si s povezavo in poveži žival s skupino, v katero spada.
ris
taščica
metulj
hobotnica
belouška
sesalci
mehkužci
ptiči
plazilci
žuželke
<< Nazaj
Stran 4
Najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, je praptič ali arheopteriks. Star je 147 milijonov let.

Fotografija: H. Raab, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons
PTICE SO ŽIVEČI DINOZAVRI

🦖 Ptice so se razvile iz mesojedih dinozavrov in so danes edine žive potomke dinozavrov. Njihov prvi prednik dinozaver praptič ali arheopteriks je živel v geološkem obdobju jure pred približno 150 in 145 milijoni let. Bil je prva žival, ki je letela, čeprav bi se nam danes zdelo, da to letenje ni bilo zelo dobro.

Oglej si posnetek, ki na hitro prikaže evolucijski prehod od dinozavrov do ptic.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Prvi znani vretenčarji, ki so leteli, so bili pterozavri. To so izumrli plazilci s krili, ki so jih sestavljale mišice in kožna opna, ki je bila napeta med gležnjem in izjemno podaljšanim četrtim prstom.

Znanstveniki so ugotovili, da so med danes živečimi živalmi najbližji sorodniki slavnega dinozavra T. rexa (Tyrannosaurus rex ali tiranozaver) – noji in kure.

Poveži tako, da povlečeš ime bitja pod njegovo podobo.
T. rex
noj
kura
<< Nazaj
Stran 5
Model pterozavra

Avtorji: Gabriela M. Cerqueira, Mateus A.C. Santos, Maikon F. Marks, Juliana M. Sayão, and Felipe L. Pinheiro CC BY 4.0, via Wikimedia Commons
LETI, LETI, LETI ...

Fosili nam kažejo, da je večina majhnih neletečih dinozavrov imela perje. Iz tega sklepamo, da se je perje razvilo za zaščito stalno toplega telesa in se je šele kasneje oblikovalo v dele telesa, ki omogočajo letenje.
So se pa iz teh majhnih pernatih dinozavrov razvili leteči dinozavri in kasneje ptice.
Skupina majhnih pernatih dinozavrov je postala izjemno raznolika v obdobju krede. V istem časovnem geološkem obdobju se je številnost in raznolikost njihovih neposrednih konkurentov pterozavrov zelo zmanjšala in so ob koncu mezozoika izumrli.

Fosili so ostanki starodavnega življenja. Za nastanek fosila morajo biti ostanki živega bitja hitro zakopani, npr. v blato, pesek ali vulkanski pepel. Ostanki se s časom zakopavajo vedno globlje in snov okoli njih se strdi v kamnino. Večina fosilov nastane iz trdih delov živali, kot so zobovje, okostje, polžje hišice in školčje lupine ... Taki okameneli ostanki različnih organizmov so se ohranili skozi zgodovino in nam pomagajo razumeti nastanek in razvoj življenja na Zemlji.

🔎 Izraz fosil izhaja iz latinskega izraza fossilis, ki pomeni izkopan.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kako se imenuje veda, ki preučuje fosile, njihov nastanek in ohranitev.
fosilizacija
okamninologija
paleontologija
biologija
<< Nazaj
Stran 6
Noj je visok približno tri metre in je tako največji ptič. Za neletalca je impresiven tudi dvometrski premer kril. In seveda so tudi njegova jajca največja v ptičjem svetu; tehtajo kar 1,5 kilograma!
Osebna izkaznica: PTICA

Ime: ptica, dvonožni, toplokrvni vretenčar, pokrit s perjem, s sprednjimi udi, spremenjenimi v peruti, z lahkimi in votlimi kostmi, iz skupine ptičev ali ptic z znanstvenim imenom Aves

Bivališče: zemeljska območja na vseh sedmih celinah

Barva perja: odvisna od vrste, vse barve mavrice

Oči: velike, s sposobnostjo jasnega opazovanja

Prehrana: nektar, semena, rastline, žuželke, ribe, majhni sesalci, mrhovina, drugi ptiči

Poklic: kraljica neba

Višina leta: od nekaj metrov nad tlemi do več tisoč metrov, odvisno od vrste

Teža: od nekaj gramov do več kilogramov

Posebne značilnosti: izjemna letalska spretnost, neverjetne melodije, gnezdenje na raznolikih lokacijah, zmožnost daljne selitve

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kaj pomeni živeti kakor ptica pod nebom.
Da nimaš strehe nad glavo.
Da veliko tekaš oziroma letaš naokrog.
Da živiš svobodno, brez skrbi.
<< Nazaj
Stran 7
Zemlja je stara kar 4,5 milijarde let. Če bi skušali njen razvoj opisati s 24-urnim dnevom, so se prve preproste oblike življenja pojavile približno ob štirih zjutraj. Ob
treh popoldne se pojavijo nitastim algam podobni evkarionti. Ob pol šestih zvečer se pojavita spol in spolno razmnoževanje. Večcelični predstavniki se potem začnejo
pojavljati tudi na kopnem, ob desetih zvečer obstajajo moderni kopenski ekosistemi. Dinozavri se pojavijo ob
22.45, ob 23.41 pa v Zemljo trešči orjaški meteorit, ki povzroči podnebne spremembe in s tem njihovo izumrtje.
Šele minuto pred polnočjo se pojavi rod Homo, Homo sapiens (moderni človek) pa šele v zadnjih 6 sekundah.

ČASOVNICA ZEMLJE

Zemljin pravek – predkambrij: Obdobje, ko sta nastala ozračje in trdna zemeljska skorja, začeli so nastajati oceani in kopno, v sredini predkambrija se začno razvijati prve oblike življenja.

Stari Zemljin vek – paleozoik: Razvijejo se prve rastline.

Srednji Zemljin vek – mezozoik: Obdobje sestavljajo trias, jura in kreda. Dinozavri kraljujejo več kot 100 milijonov let. Neleteči dinozavri izumrejo konec krede pred približno 65 milijoni let, pterozavre (leteče plazilce) postopno zamenjajo primitivni ptiči.

Mlajši Zemljin vek – kenozoik: Obdobje, ki še traja in v katerem se začne človeška zgodovina.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, katero dobo označujejo obdobja.
jura
terciar
kvartar
pred 250 milijoni let
pred 65 milijoni let
pred 1,7 milijona let
<< Nazaj
Stran 8
Za svoje oblačilo – perje vse ptice zelo lepo skrbijo in ga redno čistijo.
LETETI … ALI NE?

Med razvojem ptic se je krepila moč telesa, ki pa je ob tem postajalo vedno lažje.

Manjšo maso telesa omogočajo votle kosti in lahek kljun, ki je zamenjal težko čeljust. Razen kljuna in nog je običajno celotno telo prekrito s perjem, ki zmanjšuje izgubljanje toplote in vzdržuje stalno povišano telesno temperaturo.

Ptice si perje redno čistijo. Večina si na perje nanaša olje iz žleze blizu repa. Olje zagotavlja, da voda s perja odteče in ne razmoči perja.

Ptice vsaj enkrat na leto odvržejo staro perje, ki ga nadomesti novo.

Kaj je značilno za ptice? Izberi tri pravilne odgovore.
vse ptice letijo
olje iz žleze blizu repa pomaga, da se perje ne razmoči
perje zmanjšuje izgubljanje toplote
celo telo je prekrito s perjem
ptice vse življenje obdržijo isto perje
kljun je pokrit s perjem
<< Nazaj
Stran 9
Čeprav za človeka, ki dobro vidi, pravimo, da ima oko kot sokol, pa imajo še boljši vid orli, med njimi ima najboljšega ameriški jezerec.
ŠE DRUGE ZNAČILNOSTI

Različna oblikovanost prednjih okončin, spremenjenih v peruti, omogoča pticam jadranje v velikih višinah, letenje na zelo dolge razdalje, bliskovito lovljenje plena ali beg pred plenilci.

Dihala ptic so dobro razvita, saj morajo oskrbovati mišice z dovolj kisika. Pljuča so povezana z zračnimi vrečami, ki pomagajo pri vdihavanju in izdihavanju zraka.

Ptice imajo izjemno razvit vid. Oči so sorazmerno velike, z gibčnimi vekami in napol prozorno žmurko, ki prekriva zunanji del zrkla. Med pticami najbolje vidijo ujede – orli in sokoli – ter sove; prve podnevi, druge pa ponoči.

Ostrina njihovega vida naj bi bila sedem- do osemkrat večja kot pri ljudeh. Orli opazijo plen tudi s precejšnje višine. K temu prispevajo zelo velike oči, ki zapolnjujejo večino lobanje. Zanimivo je, da lahko ves čas preklapljajo iz gledanja z enim očesom na gledanje z obema. To jim omogoča, da gledajo v dve smeri hkrati. Orli vidijo različne barve, vključno z ultravijolično svetlobo.

Oglej si posnetek, kako lovi ameriški jezerec.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Kaj je značilno za ptice? Izberi tri pravilne odgovore.
odlično vidijo
zadnje okončine so spremenjene v peruti
sove najbolje vidijo podnevi
orli lahko hkrati gledajo v različni smeri
letijo lahko zelo daleč
imajo slabo razvita dihala
<< Nazaj
Stran 10
Kolibri z mahanjem s krili naprej in nazaj ostaja povsem miren na mestu, medtem ko svoj dolgi kljun potaplja v cvet s sladko medičino. V tropskem deževnem gozdu so kolibriji pomembni opraševalci rastlin. Rastline jih privabljajo s cevastimi rdečimi cvetovi, ki jih žuželke ne vidijo.

Foto: Tom Turk
POSEBNE TEHNIKE LETENJA – POSEBNO OBLIKOVANJE KRIL

🦅 Ptice letijo tako, da se z mahanjem s krili potiskajo skozi zrak.
🪽 Ukrivljene površine kril povzročajo zračne tokove, ki ptico dvignejo.
🔹Nekatere ptice lahko drsijo skozi zračni tok brez zamahovanja. Velikokrat to tehniko uporabijo tik pred pristankom.
🔹Nekatere lahko v zraku tudi na mestu lebdijo. To tehniko uporabljajo sokoli pri lovljenju hrane, najbolj pa so jo izpopolnili kolibriji.

🫛 Med kolibrije spadajo tudi najmanjši ptički, ki tehtajo manj kot dva grama in nesejo jajčka, ki ne presegajo velikosti grahovega zrna.

🌸 Kolibriji imajo izjemno hitro presnovo. Ker porabijo zelo veliko energije, morajo veliko jesti. Če bi imeli tako presnovo mi, bi morali pojesti kar 130 kilogramov hrane na dan!

Na povezavi si lahko ogledaš zelo lepe posnetke teh majhnih ptičev.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kje živijo kolibriji.
v Evropi
v Aziji
v Amerikah
<< Nazaj
Stran 11
Zelo ogroženi kalifornijski kondorji ponovno jadrajo v višavah.

UJEDE – PTICE ROPARICE

Ujede so večinoma mesojede ptice z odličnim vidom, ki lovijo podnevi ali ponoči. Običajno imajo ostro zakrivljen kljun.

🦅 Velike ujede, kot so orli, ki veliko časa letijo v vetru, imajo velika in široka krila z dolgimi in širokimi letalnimi peresi. Krila mu pomagajo, da med oprezanjem za plenom na tleh ne porablja veliko energije. Ko zagleda plen, krila zapre in pada proti tlom kot izstrelek. Tik pred tlemi krila spet razpre in se tako upočasni.

🔷 Kalifornijski kondor ima premer kril približno tri metre. Zato ni prav nenavadno, da jih od daleč včasih zamenjajo za majhna letala.
🔹Kalifornijski kondorji so izjemno ogrožena vrsta ptic, saj jih je bilo leta 1987 le še 22. Raziskovalci ptic – ornitologi – so vse polovili in jih načrtno vzgajali v ujetništvu. Danes jih je že več kot 400, več kot polovica jih je že na prostosti.

👉 Sokol selec se do plena izstreli s hitrostjo skoraj 400 km/h.
🔎 Najhitreje, kar 170 km/h, pa letijo hudourniki, ki niso ujede, pač pa lastovkam podobne ptice selivke, ki preživijo skoraj vse življenje v zraku. V zraku tudi spijo in se parijo, pristanejo le v času gnezdenja.

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kateri dve ptici še spadata v skupino sokolov.
ponirek
lastovica
škrjančar
postovka
<< Nazaj
Stran 12
Ornitolog pregleduje ptičjega mladiča.

Foto: Akulovz, CC BY-SA 3.0, via Wikimedia Commons
ORNITOLOGIJA

Ornitologija je znanost, ki se ukvarja s preučevanjem ptic, vključno z njihovim življenjem, obnašanjem, razmnoževanjem in vplivom na okolje.

Ornitologi uporabljajo različne metode, kot so opazovanje, označevanje, genetske analize ipd., da bolje razumejo ptice, njihove selitve in habitate. Pomagajo pri zaščiti ptic in prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti našega planeta.

Med metodami za označevanje je tudi obročkanje ptičev. Ker se ptice selijo čez meje (te njih res ne zanimajo 😉), imajo večina držav po svetu vzpostavljen državni center za obročkanje ptic. Pri nas center deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije in se imenuje Slovenski center za obročkanje ptičev (SCOP).

Pomagaj si s povezavo in ugotovi, čemu služi obročkanje ptic.
Obroček je neke vrste osebna izkaznica, iz katere je razviden spol, starost, kraj obročkanja ipd., zato pomaga pri proučevanju selitve ptic in njihovega načina življenja.
Obroček podobno kot čipiranje pri psih služi temu, da lažje odkrijemo, kdo je ptičji lastnik.
Obročki podobno kot prstani pri ljudeh služijo zato, da vemo, katere ptice so skupaj v paru.
<< Nazaj
Stran 13
Emu je največja avtohtona vrsta ptiča v Avstraliji. Hojo in tek mu omogočajo močne noge. Teče lahko zelo hitro (do 50 km/h) in zna tudi plavati.

NELETEČE PTICE I.

Med neletečimi pticami so noji (največja danes živeča vrsta ptic) in emuji (za nojem druga največja na svetu). Oboji so ptiči tekači, ki se hranijo in gnezdijo na tleh. Pri tem jih dobro varujeta velikost in hitrost.

Noj izvira iz Afrike in je odličen tekač, ki doseže hitrost okrog do 65 km/h. Danes noje gojijo po vsem svetu zaradi usnja in mesa, uporabna pa so seveda tudi velika nojeva jajca, drobovina in perje.

Oglej si posnetek, v katerem primerjajo jajca različnih ptičev.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Razvrsti jajca neletalcev po velikosti (od 1 do 3, pri čemer je 1 največje in 3 najmanjše jajce).
2
3
1
noj
emu
kokoš
<< Nazaj
Stran 14
Krila pingvinov so spremenjena v nekakšne plavuti, ki jim pomagajo pri zelo hitrem plavanju. Črno-bela »obleka« je odlično prilagojena vodnemu okolju: črno perje na hrbtu je od zgoraj skoraj nevidno, belo perje pa je od spodaj videti, kot da se sonce odbija od gladine vode.
NELETEČE PTICE II.

Med neletečimi pticami so tudi pingvini.
🪺 Gnezdijo in počivajo na kopnem, kjer sicer niso prav hitri.
🌨️ Doma so na območjih, kjer vse do prihoda evropskih naseljencev s psi in mačkami zanje ni bilo veliko nevarnosti.

🐧 Premikajo se s kratkimi koraki in zibajočim telesom, lahko pa skočijo tudi do tri metre visoko! Pri vzdrževanju ravnotežja si med hojo pomagajo z repom in plavutastimi krili.
❄️ Po snegu se pogosto spuščajo po trebuhu, saj je tako gibanje hitrejše od hoje in še energijo privarčujejo.
☀️ Noge pingvinov so občutljive za sonce in lahko dobijo opekline, zato si jih med hojo prekrivajo s plavutmi.

🌊 Pingvini so izjemno prilagojeni na življenje v oceanu, kjer preživijo zelo veliko časa.

Oglej si napovednik za film Popotovanje cesarskega pingvina 2.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)

Prvi dokumentarni film o cesarskih pingvinih je dobil oskarja za najboljši dokumentarec leta 2005. Prikazuje življenje cesarskih pingvinov na Antarktiki, kjer se temperatura spusti do –60 °C. Dolgo polarno zimo preživijo na kopnem, kjer se samec in samica parita in skupaj vzgojita mladiča. Film prikaže čas razmnoževanja in hranjenja mladičev. Spoznamo lahko, kako spretni plavalci so cesarski pingvini in kako so vztrajni, saj korakajo na stotine kilometrov, da lahko nahranijo mladiče.

Oglej si povezavo o polarnih območjih in poveži, da bo prav.
Območje prestavi k pravi geografski legi.
Antarktika
Arktika
sever
jug
<< Nazaj
Stran 15
Selitve ptic najlaže proučujemo tako, da pticam na nogo namestimo obroček s številko. Ko ptico ponovno ujamemo, na podlagi številke izvemo datum in kraj obročkanja ter druge podatke.

LETIMO NA LEPŠE I.

Številne ptice – ptice selivke – se selijo vsako leto ali celo dvakrat na leto.
👀 Kaj neki jih žene, da zapustijo dom, kjer so se izlegle iz jajc, in se odpravijo na več tisoč kilometrov dolgo pot? Glavni razlog je hrana.
🔹Ptice se velikokrat selijo v jatah. Letenje v jati jim omogoča, da letijo hitreje, kot bi to zmogle, če bi letele same. Pa tudi bolj varne so v skupini pred morebitnimi plenilci. Čeprav so jate lahko velikanske, ptice med sabo komunicirajo in nikoli ne trčijo druga v drugo.

🧭 Ptice z neverjetno natančnostjo potujejo po svetu brez zemljevidov in posebnih naprav. Mlajše ptice si pri iskanju poti pomagajo z opazovanjem položaja sonca in zvezd, medtem ko starejše in bolj izkušene ptice prepoznavajo pot, ki so jo enkrat že prepotovale.
🔹Ptice potujejo vedno po isti poti, ki se lahko razteza čez celotno celino ali ocean. Tiste, ki letijo čez ocean, lahko ostanejo v zraku več kot štiri dni. Jate običajno ne letijo zelo visoko – razen tistih, ki letijo čez visoke gore.

Najdlje se seli polarna čigra, ki se dvakrat na leto seli s skrajnega severa Arktike na obale Antarktike in nazaj. Pri eni selitvi obleti skoraj celotno Zemljo – več kot običajna družina prevozi z avtom v enem letu.

Polarna čigra je ptica, ki leti ...? Izberi pravilen odgovor.
Pozimi v Afriko.
Le na kratke razdalje.
Z Arktike na Antarktiko.
<< Nazaj
Stran 16
Lastovke se začno pripravljati na pot v začetku septembra, ko se zbirajo v velike jate. Spomladi, ko je hrane spet v izobilju, se ptice vrnejo domov. K nam prve lastovke priletijo konec marca. A kot pravi tudi slovenski pregovor, ena lastovka še ne prinese pomladi. Največ ptic se vrne v začetku aprila, ko običajno nastopi obdobje sončnih in toplih dni.

LETIMO NA LEPŠE II.

Naše najbolj znane selivke so kmečke lastovke. Vsako jesen se preselijo v Afriko. Ko je pri nas zima in primanjkuje hrane, je v Afriki toplo in polno žuželk, s katerimi se hranijo lastovke.
🏜️ Vse lastovke preletijo puščavo Saharo in se nato ustavijo na različnih krajih. Opazili so jih že tudi na najbolj oddaljenem jugu Afrike.
☀️ Potovanje je zelo dolgo, saj traja kar mesec in pol. Potujejo vedno podnevi. Lastovke letijo dokaj nizko in preletijo 300 kilometrov na dan. Potem prenočijo na njim znanih počivališčih.
🪰 Ker je žuželk na poti veliko, lastovke niso lačne in se jim pred odhodom ni treba zrediti.
❌ Na poti v daljno Afriko na ptice prežijo številne nevarnosti in ovire, zato marsikatera lastovka dolgega potovanja ne preživi.

Ptice, kot so gosi, ki se selijo na izjemne razdalje, imajo velika in močna krila.
🪿 Običajno letijo v skupinah (med 12 in 30 ptic).
⛰️ Letijo tudi do 8000 metrov visoko v jati, organizirani v obliki črke V. V taki jati gosem zadaj ni potrebno močno zamahovati s krili, saj letijo v zavetrju ptic spredaj.
🇻 Na čelu jate se izmenjujejo najbolj izkušene letalke, ki se izmenjujejo na čelu jate. Gosi so med letom zelo glasne, kar naj bi pomagalo vodji in mladičem.

Da bo pomlad nastopila na dan, ko se tudi uradno začne.
Da en primer še ne pomeni, da se nekaj že res dogaja.
Da lastovke nimajo pojma, kdaj se res začne pomlad.
<< Nazaj
Stran 17
Sove se hranijo z majhnimi sesalci in se selijo na kratke razdalje, če hrane na določenem mestu ni dovolj.
PO HRANO K SOSEDOM ALI KAMOR JE PAČ TREBA

Nekatere ptice se selijo le takrat, ko njihove hrane v domačem kraju primanjkuje. Preselijo se v kraj, kjer jo lahko najdejo. Včasih jim sploh ni treba iti daleč stran.

Galebom pravijo smetarji, saj pri izbiri hrane niso prav nič izbirčni in jih pogosto res najdemo na smetiščih. To je za galebe prava samopostrežna restavracija.

Galebi so srednje veliki ptiči s težkim trupom, dolgimi krili, srednje dolgim vratom in odsekanim repom. Imajo močan, kljukast kljun in dokaj dolge noge s plavalnimi stopali.
🔹 Zgradba telesa jim omogoča, da enako dobro plavajo, letijo in hodijo. Med letom lahko lebdijo in hitro pristajajo na zelo majhnem prostoru. Letijo visoko in si pri iskanju hrane pomagajo z izostrenim vidom.
🔹Galebi nimajo krempljev za lovljenje, prežijo na tisto, kar lahko zgrabijo z ostrimi kljuni. V svojem naravnem okolju pobirajo ribe, lignje, školjke, tudi žuželke, majhne glodavce, plazilce, jajca, ne branijo se niti mrtvih živali in občasno jedo tudi mladiče svoje lastne vrste.
🌊 Galebi imajo radi sladko vodo, a pijejo tudi slano. Ker imajo posebne žleze nad očmi, se sol iz telesa izloči skozi odprtine na kljunu.

🎥 Na povezavi si lahko ogledaš prikupen posnetek o dečku Urošu, ki najde galeba, ki je padel iz gnezda. Spoprijatelji se z njim in skrbi zanj, dokler ni pripravljen leteti in se vrniti v naravo.

Zelo priljubljena je knjiga o galebu, ki ga bolj kot hrana zanima letenje, ki ljubi letenje sámo. Pomagaj si s povezavo in ugotovi, za katero knjigo gre.
Mali galebji princ
Jonathan Livingston Galeb
Gale, zlati ptič
<< Nazaj
Stran 18
Podobno ime kot galeb ima golob. Pa vendarle sta to različni ptici. Golobov smo pri nas precej vajeni. Pa veš, da golob najde pot domov, tudi če ga izpustimo iz kraja, kjer še nikoli ni bil in ta ni oddaljen več kot 1000 kilometrov od doma? Takim udomačenim golobom rečemo golobi pismonoše. Za prenašanje sporočil, napisanih na tanek košček papirja in pritrjenih na nogo, so jih že pred 5000 leti uporabljali v starem Egiptu. Najdaljšo zabeleženo pot je golob pismonoša opravil leta 1931 iz Francije v Vietnam – dolga je bila skoraj 12.000 kilometrov in je trajala 24 dni!
A golobja pošta deluje le, kadar pošiljatelj izpusti goloba, ki bo pošto prenesel lastniku goloba.
IZJEMNO PRILAGODLJIVI OKOLJU, KI GA SPREMINJAMO

Galebi se med sabo sporazumevajo s številnimi zvoki in tudi z govorico telesa.
🦈 Niso dobri potapljači, zato sledijo morskim živalim, ki med lovom preženejo plen na površino. Ko se to zgodi, si galebi hitro postrežejo s tujim ulovom.
🐟 Naučili so se tudi privabljati ribe na površino, tako da pobirajo krušne drobtine in jih mečejo v vodo.
⛆ S topotanjem z nogami znajo proizvajati zvok, ki je podoben padanju dežja. Ta tudi ob suhem vremenu privabi na površino deževnike, s čimer si galebi prihranijo kopanje po tleh. Svoje lovilne tehnike uspešno prenašajo na potomce.

🌁V zadnjih letih se je število galebov pri nas tako povečalo, da so se iz svojih morskih bivališč začeli seliti tudi v notranjost. V slovenski prestolnici se zelo dobro počutijo in celo gnezdijo na ravnih strehah nekaterih ljubljanskih zgradb, prehranjujejo pa se na osrednjem odlagališču smeti.
🥚Ponekod v obmorskih mestih število galebov znižujejo z umetnimi jajci. Po dveh letih ležanja na lažnih jajcih se galebi odločijo, da imajo mest dovolj, in se odpravijo drugam, največkrat nazaj v naravo.

Kako se galebi sporazumevajo med sabo in lovijo ribe?
S petjem pesmi Ribič, ribič me je ujel.
S pošiljanjem elektronskih sporočil.
S številnimi zvoki, govorico telesa ter sledenjem morskim živalim.
<< Nazaj
Stran 19
Taščica je majhna ptica pevka, ki v času gnezdenja poje frfotajočo veselo melodijo. Samci začno peti pred sončnim vzhodom in končajo po njem. V osvetljenih mestnih območjih pojejo tudi ponoči. Pozimi imata samec in samica ločeni ozemlji, ki ju označujeta z otožno pesmijo.
PTIČJE SPORAZUMEVANJE

Večina ptic je zelo družabnih in se med seboj dobro sporazumeva z različnimi zvoki. Nekatere, kot so škrjanci, drozgi, slavčki ali vrane, so ptice pevke.
🎶 Nekatere med njimi ustvarjajo čudovite melodije.
🔹Pesmi imajo različne naloge: ptice lahko z njimi označujejo svoje ozemlje, s kriki oznanjajo nevarnost, lahko pa s svojimi melodijami kličejo na ptičjo svatbo.

🔹Ptice se lahko izležejo iz jajc z izostrenim posluhom in vedno pojejo le eno in isto pesem, ki so se je naučile od staršev.
🔹Nekatere ptice svoje pesmi uglasijo s posnemanjem drugih.
🔹Spet druge si požvižgavajo povsem nove melodije, ki so se jih naučile s posnemanjem zvokov iz okolice.
🐦 Večina ptic pevk, ki jih imamo zaprte doma v kletkah, kot so kanarčki, poje več pesmi in njihovih različic. Nekatere vrste ptic pa celo pojejo različne pesmi v različnih krajih.

Z zvoki pa se sporazumevajo tudi ptice, ki niso pevke, npr. golobi, galebi, orli, sove ali race.
Zakaj ptice pojejo pesmi? Označi trditev, ki NE drži.
Ker se bojijo drugih ptic.
Da vabijo na ptičjo svatbo.
Da označijo svoje ozemlje.
<< Nazaj
Stran 20
PTICE BI SE NA TEKMOVANJU IZ LOGIKE LAHKO POMERILE Z NAMI

Ptice so zelo pametne, a nekatere so pravi geniji.

Vrane, srake in krokarji znajo uporabljati orodje in reševati uganke iz logike. Svoje dejavnosti celo načrtujejo in razumejo, da si lahko pomagajo z ljudmi.
🚦Kar opazuj vrano, kako nad cesto čaka na primeren trenutek, da bo pred avto vrgla oreh, varno zapakiran v trdi lupini. Ko bo avto zapeljal čez oreh in ga strl, bo celo počakala na rdečo luč, da ga bo varno pobrala!

Golobi zelo dobro prepoznavajo človeške obraze. Z uporabo zaslonov na dotik so znanstveniki celo ugotovili, da prepoznajo približno 50 besed in razumejo, kaj pomenijo. Neverjetno, znajo torej brati!

PUSTIMO JIM SVOBODO
Zaradi lepote, inteligence in družabnosti so ptice zelo priljubljeni hišni ljubljenčki.
🦜Te, ki jih lahko kupimo, so večinoma vzgojene v ujetništvu, vendar pa jih za prodajo še vedno zelo veliko nezakonito izlovijo tudi iz narave.
❓ Pri odločanju, ali bi imeli doma v kletki ptico, pomislimo na boljše ozaveščanje o alarmantno hitrem izginjanju njihovih domačih prebivališč, kot so gozdovi in travniki, zaradi našega nepremišljenega ravnanja z naravo.
🕊️ Raje jim omogočimo, da bodo v neokrnjeni naravi svobodno živele še naprej.

Poveži vrsto ptice z njeno značilnostjo.
emu
golob
orel
hudournik
vrana
ptič tekač
ujeda
skoraj ves čas v zraku
prenaša pošto
uporaba orodja
<< Nazaj
Stran 21
Kljub temu da je dodo izumrl, je na drugi način dosegel nesmrtnost s prigodami Alice v Čudežni deželi pisatelja Charlesa Lutwidgea Dodgsona, bolj znanega po psevdonimu Lewis Caroll. Na sliki izvirna ilustracija Johna Tenniela iz leta 1865.
SIMBOL IZUMIRANJA VRST

Dodo je bil velik golob, katerega predniki so prileteli na Mavricij, otok ob obali Afrike v jugozahodnem Indijskem oceanu, pred milijon leti. V novem okolju niso imeli naravnih plenilcev in so zaradi tega lahko mirno uživali življenje na gozdnih tleh. Počasi so izgubili sposobnost letenja, zato se jim je razvilo večje telo.

⛵ Tisoče let je dodo užival v tem raju, dokler niso v 17. stoletju na Mavriciju pristali Holandci (provinca Holandija je bila pomorska in gospodarska sila, del neodvisne Republike Nizozemske).

Njihov prihod je povzročil izumrtje doda. Zagotovo so Holandci polovili kar precej dodov, še pomembneje pa je, da so s sabo pripeljali številne živali: podgane, mačke, pse, prašiče in opice. Ker tudi te živali na otoku niso imele naravnih plenilcev, so se v kratkem času izjemno namnožile. Podivjani psi so plenili odrasle dode, podgane, prašiči, opice in mačke pa njihova jajca in mladiče. Iz najdenih ladijskih dnevnikov vemo, da so doda nazadnje videli leta 1662.

🦤 Danes številne okoljevarstvene organizacije uporabljajo primer doda za ozaveščanje ljudi o ogrožanju obstoja vrst zaradi neusmiljenega uničevanja in spreminjanja narave.

Pri nas se z varstvom ptic in njihovih življenjskih okolij ukvarja organizacija DOPPS, ki je največja nevladna organizacija za varstvo narave v Sloveniji.

Kaj pomeni kratica DOPPS?
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Društvo za omakanje in pečenje ptičjih specialitet.
Delamo, organiziramo, poiščemo in pokažemo ptice.


<< Nazaj
Stran 22
Čestitke! Prečudovit je svet ptic – omogočimo jim, da bodo svobodno živele še naprej v neokrnjeni naravi. 🙌

NAGRADNO VPRAŠANJE
Razišči, katere ptice so ogrožene ali so že izumrle. Izberi si eno izmed teh ptic in napiši krajši sestavek, v katerem predstaviš njeno zgodbo, pojasniš vzroke za njeno ogroženost ali izumrtje in predlagaš, kako bi jo lahko zaščitili. Odgovor pošlji po navadni pošti do 2. 2. 2024 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola(afna)mladinska-knjiga.si. Če boš med najboljšimi tremi po izboru uredništva, dobiš odlično knjigo V kraljestvu živali!


Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:

Ime: *
Priimek: *
E-mail: *
Osnovna šola:
Razred:

* obvezen podatek