Umetna inteligenca in ChatGPT
Stran 1
JOŽE PLEČNIK 150
(e-učna pot)
SEPTEMBER 2022
Pridi na sprehod po Plečnikovi Ljubljani (in pokukaj v njegovo hišo in življenje)
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznavamo Plečnikovo Ljubljano in velikega arhitekta, ki je prestolnico naredil prepoznavno, ob 150. obletnici njegovega rojstva
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc
*Slikovno gradivo v učni poti (kjer ni posebej navedeno): MGML, Shutterstock, Wikipedija.
Umetna inteligenca in ChatGPT
(e-učna pot)
NOVEMBER 2023
Vstopi v svet umetne inteligence. Ta je kompleksen, tehnološko napreden, zelo koristen in včasih tudi nevaren.
Težavnost: od 4. do 6. razreda ali od 7. do 9. razreda OŠ, izberi spodaj!
Predvideni čas reševanja: 15–25 min
Učni cilj: Spoznajmo umetno inteligenco (kaj sploh je, kje je in zakaj se uporablja) ter aplikacijo ChatGPT. Nekatere aplikacije, kot je t.i. deepfake, so lahko tudi nevarne.
Avtorica učne poti: Sabina Tamše Kozovinc
Avtor tiskane izdaje v reviji PIL: Junoš Lukan
Ilustracije: Matej de Cecco
Slikovno gradivo v učni poti: Shutterstock, Wikimedia Commons.
<< Nazaj
Stran 2
(Opomba: Odgovori ChatGPT-ja so bili uredniško popravljeni in so sestavljeni iz odgovorov na več vprašanj.)
Pa dajmo, vprašajmo ChatGPT, kaj je umetna inteligenca.
❓ ChatGPT
Umetna inteligenca (UI) je kot neka vrsta računalniškega čarovnika. Le da namesto čarobne palice in zajca iz klobuka uporablja moč računalnika.
Kako deluje ta čarovnik? No, če mu daš nekaj nalog, jih bo poskusil rešiti. Ampak tu je trik: čarovnik se ne rodi s čarobnim znanjem. Namesto tega se mora učiti iz podatkov, ki mu jih priskrbimo. Če mu damo veliko podatkov o kosteh, na primer, se bo naučil, kako prepoznati različne vrste kosti.
Ta čarovnik nam lahko pomaga pri stvareh, kot so igranje iger, prepoznavanje sličic na računalniku ali seveda odgovarjanje na naša vprašanja, to počnejo t. i. virtualni pomočniki. Ti so kot neki prijatelji iz računalnika ali pametnega telefona, ki ljudem pomagajo pri različnih stvareh. So posebni programi, ki znajo odgovarjati na vprašanja.
Zelo pomembno je, da se naučimo pravilno uporabljati tega čarovnika. Moramo ga nadzorovati, da ne bi počel čarobnih trikov, ki bi lahko povzročili težave.
Odlično opravljeno, ChatGPT, vključno z zaključkom! Zdaj pa gremo zares. :point_right:
❓ ChatGPT
Umetna inteligenca (UI) je kot neka vrsta računalniškega čarovnika. Le da namesto čarobne palice in zajca iz klobuka uporablja moč računalnika.
Kako deluje ta čarovnik? No, če mu daš nekaj nalog, jih bo poskusil rešiti. Ampak tu je trik: čarovnik se ne rodi s čarobnim znanjem. Namesto tega se mora učiti iz podatkov, ki mu jih priskrbimo. Če mu damo veliko podatkov o kosteh, na primer, se bo naučil, kako prepoznati različne vrste kosti.
Ta čarovnik nam lahko pomaga pri stvareh, kot so igranje iger, prepoznavanje sličic na računalniku ali seveda odgovarjanje na naša vprašanja, to počnejo t. i. virtualni pomočniki. Ti so kot neki prijatelji iz računalnika ali pametnega telefona, ki ljudem pomagajo pri različnih stvareh. So posebni programi, ki znajo odgovarjati na vprašanja.
Zelo pomembno je, da se naučimo pravilno uporabljati tega čarovnika. Moramo ga nadzorovati, da ne bi počel čarobnih trikov, ki bi lahko povzročili težave.
Odlično opravljeno, ChatGPT, vključno z zaključkom! Zdaj pa gremo zares. :point_right:
<< Nazaj
Stran 3
KAJ JE UMETNA INTELIGENCA (UI)?
Umetna inteligenca je inteligenca strojev ali programov. Pod ta pojem štejemo vrsto različnih sposobnosti in problemov, za katere želimo, da nam jih umetna inteligenca pomaga rešiti.
🤔 Lahko gre za reševanje problemov, kot je iskanje najkrajše poti od doma do šole.
🃏 Morda želimo igrati karte, pa nam manjka en soigralec, ki bi ga zamenjali s programom.
🚦 Pomaga nam lahko tudi pri načrtovanju dejavnosti, kot je urejanje prometa s pomočjo semaforjev.
💡 Ali pa pri osebnih odločitvah, kot je recimo izbira prave šole, da bi najlažje prišli do izobrazbe, ki jo želimo.
🎯 Pomembni veščini sta tudi zaznavanje in sporazumevanje. Z UI bi radi komunicirali ustno, v svojem naravnem jeziku. Zato mora biti UI sposobna prepoznati besede v govoru in razumeti njihove povezave.
Umetna inteligenca je inteligenca strojev ali programov. Pod ta pojem štejemo vrsto različnih sposobnosti in problemov, za katere želimo, da nam jih umetna inteligenca pomaga rešiti.
🤔 Lahko gre za reševanje problemov, kot je iskanje najkrajše poti od doma do šole.
🃏 Morda želimo igrati karte, pa nam manjka en soigralec, ki bi ga zamenjali s programom.
🚦 Pomaga nam lahko tudi pri načrtovanju dejavnosti, kot je urejanje prometa s pomočjo semaforjev.
💡 Ali pa pri osebnih odločitvah, kot je recimo izbira prave šole, da bi najlažje prišli do izobrazbe, ki jo želimo.
🎯 Pomembni veščini sta tudi zaznavanje in sporazumevanje. Z UI bi radi komunicirali ustno, v svojem naravnem jeziku. Zato mora biti UI sposobna prepoznati besede v govoru in razumeti njihove povezave.
Poveži besedo z njenim opisom.
ko s čuti dojemamo svet in pojave okrog nas
ko si izmenjujemo misli in informacije
sposobnost oz. nadarjenost za učenje
<< Nazaj
Stran 4
.jpg)
Na sliki: Humaonidni robot Sofia, UNCTAD, CC BY-SA 2.0, via Wikimedia Commons
KAJ SO NALOGE UI IN ROBOTOV?
▶️ Na povezavi si oglej kratek videoposnetek, v katerem strokovnjakinja za umetno inteligenco Aleksandara Przegalińska pojasni umetno inteligenco trem različnim generacijam (otrokom, mladim in odraslim). Oglej si samo razlago za 1. stopnjo.
▶️ Na povezavi si oglej kratek videoposnetek, v katerem strokovnjakinja za umetno inteligenco Aleksandara Przegalińska pojasni umetno inteligenco trem različnim generacijam (otrokom, mladim in odraslim). Oglej si samo razlago za 1. stopnjo.
Kaj je glavna naloga umetne inteligence (UI)?
Reševati vse probleme v vesolju.
Reševati probleme v vsakdanjem življenju.
Peka najslastnejših tort na svetu.
<< Nazaj
Stran 5
Računalnik IBM-a, podoben temu na sliki, je leta 1997 premagal svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova. Foto: James the photographer, CC BY 2.0, via Wikimedia Commons
ZGODOVINA UMETNE INTELIGENCE
Čeprav umetno inteligenco povezujemo z računalniki ali pametnimi telefoni, ni vsak računalnik že inteligenten. (O tem, kako razumemo inteligenco, pa malo kasneje.😉)
Šele v drugi polovici 20. stoletja so začeli razmišljati o tem, kako zgraditi računalnike, ki bi delovali podobno kot človeški možgani. Med prvimi nalogami je bilo igranje iger, kot sta šah in dama, pa tudi reševanje besedilnih matematičnih nalog, učenje angleškega jezika in celo oblikovanje matematičnih dokazov.
Šah mat!
Prav šah je bil dolgo igra, v kateri so se računalniki poskusili dokazati.
♜ Leta 1997 je program z imenom Deep Blue (Globoka modrina) premagal takratnega svetovnega prvaka v šahu Garija Kasparova. Deep Blue je imel vgrajenih več kot 200 čipov, od katerih je lahko vsak izračunal kar od dva do tri milijone razporeditev na sekundo; program je tako lahko izračunal 200 milijonov razporeditev na sekundo. Program je razpolagal z vsemi dosegljivimi partijami v zgodovini, imel pa je tudi posebno skupino človeških svetovalcev, zadolženo za izbor otvoritev in pomoč pri remiju.
⏺ Dvajset let kasneje je program, imenovan AlphaGo, premagal svetovnega prvaka v šahu podobni, a še bolj kompleksni kitajski igri go.
S tem so se končala tekmovanja v namiznih igrah med človekom in umetno inteligenco, saj je ta pokazala očitno premoč.
Čeprav umetno inteligenco povezujemo z računalniki ali pametnimi telefoni, ni vsak računalnik že inteligenten. (O tem, kako razumemo inteligenco, pa malo kasneje.😉)
Šele v drugi polovici 20. stoletja so začeli razmišljati o tem, kako zgraditi računalnike, ki bi delovali podobno kot človeški možgani. Med prvimi nalogami je bilo igranje iger, kot sta šah in dama, pa tudi reševanje besedilnih matematičnih nalog, učenje angleškega jezika in celo oblikovanje matematičnih dokazov.
Šah mat!
Prav šah je bil dolgo igra, v kateri so se računalniki poskusili dokazati. ♜ Leta 1997 je program z imenom Deep Blue (Globoka modrina) premagal takratnega svetovnega prvaka v šahu Garija Kasparova. Deep Blue je imel vgrajenih več kot 200 čipov, od katerih je lahko vsak izračunal kar od dva do tri milijone razporeditev na sekundo; program je tako lahko izračunal 200 milijonov razporeditev na sekundo. Program je razpolagal z vsemi dosegljivimi partijami v zgodovini, imel pa je tudi posebno skupino človeških svetovalcev, zadolženo za izbor otvoritev in pomoč pri remiju.
⏺ Dvajset let kasneje je program, imenovan AlphaGo, premagal svetovnega prvaka v šahu podobni, a še bolj kompleksni kitajski igri go.
S tem so se končala tekmovanja v namiznih igrah med človekom in umetno inteligenco, saj je ta pokazala očitno premoč.
Kaj pomeni angleška kratica A.I.? Pomagaš si lahko s slovarjem.
alphabetic illness
artificial intelligence
abnormal intelligence
<< Nazaj
Stran 6
Razlaga ob strani: ŠAH, KRALJEVSKA IGRA
🔎 Ta razlaga res ni neposredno povezana z UI, je pa z inteligenco: zakaj šah?
👉 Ker pomeni šah reševanje problemov in strateško razmišljanje.
♟️ Šah je igra, katere izvor ni natančno znan. Strateško igro, ki je spominjala na šah, so igrali na Kitajskem že v 2. st. pr. n. št. (»kitajski šah«). Izvor današnje različice šaha pa je najverjetneje Indija v 6. ali 7. stoletju našega štetja. Igra je v Evropo prišla prek Perzije (današnji Iran).
♚ Beseda šah naj bi izhajala iz perzijske besede za kralja – »šah«. »Šah mat«, ki pomeni konec šahovske igre, bi lahko prevedli kot »kralj je mrtev« (tudi »smrt kralju«).
V Evropi je postajal šah popularen od 15. stoletja naprej. V 20. stoletju (v Parizu 20. julija 1924) je bila ustanovljena Svetovna šahovska federacija (angleško World Chess Federation; francosko Fédération Internationale des Échecs) ali s kratico FIDE. FIDE skrbi za šahovska pravila ter pripravo šahovskih olimpiad, svetovnega prvenstva in drugih tekmovanj, podeljuje šahovske nazive ...
✨Sicer pa kitajski pregovor pravi, da je življenje kot igra šaha, ki se spreminja z vsako potezo.
🔎 Ta razlaga res ni neposredno povezana z UI, je pa z inteligenco: zakaj šah?
👉 Ker pomeni šah reševanje problemov in strateško razmišljanje.
♟️ Šah je igra, katere izvor ni natančno znan. Strateško igro, ki je spominjala na šah, so igrali na Kitajskem že v 2. st. pr. n. št. (»kitajski šah«). Izvor današnje različice šaha pa je najverjetneje Indija v 6. ali 7. stoletju našega štetja. Igra je v Evropo prišla prek Perzije (današnji Iran).
♚ Beseda šah naj bi izhajala iz perzijske besede za kralja – »šah«. »Šah mat«, ki pomeni konec šahovske igre, bi lahko prevedli kot »kralj je mrtev« (tudi »smrt kralju«).
V Evropi je postajal šah popularen od 15. stoletja naprej. V 20. stoletju (v Parizu 20. julija 1924) je bila ustanovljena Svetovna šahovska federacija (angleško World Chess Federation; francosko Fédération Internationale des Échecs) ali s kratico FIDE. FIDE skrbi za šahovska pravila ter pripravo šahovskih olimpiad, svetovnega prvenstva in drugih tekmovanj, podeljuje šahovske nazive ...
✨Sicer pa kitajski pregovor pravi, da je življenje kot igra šaha, ki se spreminja z vsako potezo.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, koliko polj ima šahovnica.
64
100
32
<< Nazaj
Stran 7
DEFINICIJA UMETNE INTELIGENCE in TURINGOV TEST
Kako sploh vemo, da je neka naprava zares inteligentna?
Turingov test ugotavlja podobnost med umetno inteligenco in človekom.
💡 Predstavljaj si, da lahko klepetaš z dvema udeležencema tega testa.
🧑🏻💻 Eden od njiju je računalnik, UI, drugi pa človek, resnična oseba. Zastavljaš jima lahko kakršnakoli vprašanja, iz odgovorov pa moraš prepoznati, kdo je kdo.
✅ Če se ne moreš odločiti ali pa bi za UI mislil/a, da je oseba, je UI prestala Turingov test. Zato lahko rečemo, da je UI inteligentna.
❓ Si lahko zamisliš kakšno vprašanje, za katero misliš, da bi ti pomagalo pri razlikovanju umetne od človeške inteligence?
🤔Nekaterim se zdi primerjava med UI in človekom nepoštena. Od letala na primer ne pričakujemo, da bo letelo enako kot ptice in da jih bo lahko s svojim letenjem prepričalo, da je ena od njih. Pri načrtovanju letal želimo izpolniti drugačen cilj – prevažanje ljudi in tovora po zraku.
⚙️ Na podoben način lahko opredelimo UI: gre za sposobnost programa ali stroja, da uspešno rešuje težavne probleme.
Kako sploh vemo, da je neka naprava zares inteligentna?
Turingov test ugotavlja podobnost med umetno inteligenco in človekom.
💡 Predstavljaj si, da lahko klepetaš z dvema udeležencema tega testa.
🧑🏻💻 Eden od njiju je računalnik, UI, drugi pa človek, resnična oseba. Zastavljaš jima lahko kakršnakoli vprašanja, iz odgovorov pa moraš prepoznati, kdo je kdo.
✅ Če se ne moreš odločiti ali pa bi za UI mislil/a, da je oseba, je UI prestala Turingov test. Zato lahko rečemo, da je UI inteligentna.
❓ Si lahko zamisliš kakšno vprašanje, za katero misliš, da bi ti pomagalo pri razlikovanju umetne od človeške inteligence?
🤔Nekaterim se zdi primerjava med UI in človekom nepoštena. Od letala na primer ne pričakujemo, da bo letelo enako kot ptice in da jih bo lahko s svojim letenjem prepričalo, da je ena od njih. Pri načrtovanju letal želimo izpolniti drugačen cilj – prevažanje ljudi in tovora po zraku.
⚙️ Na podoben način lahko opredelimo UI: gre za sposobnost programa ali stroja, da uspešno rešuje težavne probleme.
Je bil v tem smislu reševanja problemov program Deep Blue inteligenten?
Ja, saj je šah, težavno igro, igral bolje od najboljšega šahista!
Ne, ker ni jokal in se ni smejal.
Ne, ker ni prestal Turingovega testa, vsi so vedeli, da igra program.
<< Nazaj
Stran 8
KDO JE BIL ALAN TURING?
Alan Turing (1912–1954) je bil britanski matematik, logik, kriptograf in računalniški znanstvenik. Velja za enega od pionirjev računalništva in umetne inteligence.
Oglej si napovednik filma Igra imitacije (The Imitation Game). Film nosi naslov po testu, ki ga danes poznamo pod imenom Turingov test (predstavljen leta 1950). Saj veš, spraševalec mora na podlagi pisnih odgovorov ugotoviti, ali se pogovarja s strojem ali s človekom.
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
🎯 Film odlično predstavi ključno vlogo, ki jo je Turing odigral med drugo svetovno vojno, pa tudi razmere v tedanjem času. Brez Turinga verjetno ne bi uspeli razvozlati nemških šifrirnih strojev, zato je pomembno prispeval k zmagi zavezniških sil.
Vedi, ki se ukvarja s šifriranjem podatkov, da bi jih zaščitili pred nepooblaščenim dostopom, rečemo kriptografija. Med drugo svetovno vojno je bila ta zelo pomembna pri varovanju skrivnih vojaških komunikacij. Nemci so za šifriranje svojih sporočil uporabljali napravo, imenovano Enigma (beseda enigma pomeni uganka). Turingu je s svojo ekipo, ki je delovala v angleškem Bletchley Parku, uspelo razbiti nemška šifrirana sporočila.
Šifropis ali skrivna šifra
Razvozlati moraš skrivno šifrirano besedo: H R L J P Č. Za dešifriranje moraš uporabiti metodo zamika črk. To pomeni, da moraš premakniti črke v abecedi za določeno število mest. V tej nalogi moraš vsako črko v besedi H R L J P Č premakniti za 3 mesta nazaj, proti začetku abecede.
V pomoč so ti lahko črke slovenske abecede:
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž
Tvoj odgovor:
Alan Turing (1912–1954) je bil britanski matematik, logik, kriptograf in računalniški znanstvenik. Velja za enega od pionirjev računalništva in umetne inteligence.
Oglej si napovednik filma Igra imitacije (The Imitation Game). Film nosi naslov po testu, ki ga danes poznamo pod imenom Turingov test (predstavljen leta 1950). Saj veš, spraševalec mora na podlagi pisnih odgovorov ugotoviti, ali se pogovarja s strojem ali s človekom.
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
🎯 Film odlično predstavi ključno vlogo, ki jo je Turing odigral med drugo svetovno vojno, pa tudi razmere v tedanjem času. Brez Turinga verjetno ne bi uspeli razvozlati nemških šifrirnih strojev, zato je pomembno prispeval k zmagi zavezniških sil.
Vedi, ki se ukvarja s šifriranjem podatkov, da bi jih zaščitili pred nepooblaščenim dostopom, rečemo kriptografija. Med drugo svetovno vojno je bila ta zelo pomembna pri varovanju skrivnih vojaških komunikacij. Nemci so za šifriranje svojih sporočil uporabljali napravo, imenovano Enigma (beseda enigma pomeni uganka). Turingu je s svojo ekipo, ki je delovala v angleškem Bletchley Parku, uspelo razbiti nemška šifrirana sporočila.Šifropis ali skrivna šifra
Razvozlati moraš skrivno šifrirano besedo: H R L J P Č. Za dešifriranje moraš uporabiti metodo zamika črk. To pomeni, da moraš premakniti črke v abecedi za določeno število mest. V tej nalogi moraš vsako črko v besedi H R L J P Č premakniti za 3 mesta nazaj, proti začetku abecede.
V pomoč so ti lahko črke slovenske abecede:
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž
Katera beseda se skriva v šifropisu H R L J P Č?
Tvoj odgovor:
<< Nazaj
Stran 9
- Odvisno od programerja, koliko hroščev mu je vskočilo pri programiranju programa.😁
UMETNA IN ČLOVEŠKA INTELIGENCA
Končno smo prišli do pomembnega vprašanja: Kaj inteligentne dela nas, ljudi?
Enostavnega odgovora na to vprašanje ni.
🧠 V psihologiji se inteligentnost opredeljuje kot sposobnost učenja, reševanja problemov, logičnega sklepanja, prepoznavanja vzorcev, načrtovanja, sporazumevanja in še več.
Vendar pa se celo ta opredelitev nekaterim psihologinjam in psihologom zdi preozka, zato dodajo čustveno, družbeno, glasbeno, telesno in druge vrste inteligentnosti.
Umetna inteligenca je bila ustvarjena, da bi pomagala človeku pri reševanju določenih nalog, medtem ko človeška inteligenca temelji na naši edinstveni sposobnosti razmišljanja, občutij in ustvarjalnosti.
Končno smo prišli do pomembnega vprašanja: Kaj inteligentne dela nas, ljudi?
Enostavnega odgovora na to vprašanje ni.
🧠 V psihologiji se inteligentnost opredeljuje kot sposobnost učenja, reševanja problemov, logičnega sklepanja, prepoznavanja vzorcev, načrtovanja, sporazumevanja in še več.
Vendar pa se celo ta opredelitev nekaterim psihologinjam in psihologom zdi preozka, zato dodajo čustveno, družbeno, glasbeno, telesno in druge vrste inteligentnosti.
Umetna inteligenca je bila ustvarjena, da bi pomagala človeku pri reševanju določenih nalog, medtem ko človeška inteligenca temelji na naši edinstveni sposobnosti razmišljanja, občutij in ustvarjalnosti.
Kaj je glavna razlika med umetno in človeško inteligenco?
Umetna inteligenca temelji na podatkih in programih, človeška pa na razmišljanju in zavedanju.
Ni razlike, obe vrsti inteligence temeljita na razmišljanju.
Umetna inteligenca je sposobna občutkov, človeška pa ne.
<< Nazaj
Stran 10
KAKO DELUJE UMETNA INTELIGENCA?
Pomembno orodje je strojno učenje. To pomeni, da se stroji – računalniki ali roboti – učijo iz velike količine podatkov.
🔸 Osnova za strojno učenje je zbirka podatkov, recimo fotografij mačk in psov. Inteligentni stroj pogleda vsako sliko posebej in poskusi ugotoviti, ali je na njej mačka ali pes. Več ko vidi primerov, bolje jih lahko ločuje.
🔸 Pri tej nalogi pogosto pomagamo ljudje, tako da najprej priskrbimo mnogo fotografij in pri vsaki označimo, katera žival je na njej. Kadar model učimo na tak način, pravimo, da gre za nadzorovano strojno učenje.
Izbor pravih podatkov
Ključni za delovanje umetne inteligence so podatki, ki jih priskrbimo.
Predstavljaj si, da bi zbrali fotografije samih belih psov, na primer samojedov.
Drug vir podatkov bi bile fotografije samih črnih mačk.
❓Kaj misliš, da bi se zgodilo, ko bi naši umetni inteligenci, ki bi se učila na teh primerih, pokazali fotografijo črnega labradorca?
😺Zelo verjetno bi dobili odgovor, da je na sliki mačka.
UI se uči drugače kot ljudje.
🧐 Mi smo odlični v posploševanju na podlagi majhnega števila primerov. Če pomisliš na razlikovanje med mačkami in psi: je ključna razlika njihova velikost? Morda oblika gobčka, dolžina repa, otip dlake, zven oglašanja ali pa kombinacija vseh teh lastnosti? Tudi če o teh vprašanjih nisi nikoli razmišljal/a, brez težav ločiš mačko od psa.
🧮 Po drugi strani UI potrebuje zelo veliko učnih primerov, da zanesljivo loči med različnimi živalmi. Pri tem mora imeti dostop do čim bolj raznolikih primerkov, psov vseh velikosti in pasem, mačk vseh starosti in barv. Le tako lahko upamo, da se bo umetna inteligenca naučila ključnih razlik med njimi.
Pomembno orodje je strojno učenje. To pomeni, da se stroji – računalniki ali roboti – učijo iz velike količine podatkov.
🔸 Osnova za strojno učenje je zbirka podatkov, recimo fotografij mačk in psov. Inteligentni stroj pogleda vsako sliko posebej in poskusi ugotoviti, ali je na njej mačka ali pes. Več ko vidi primerov, bolje jih lahko ločuje.
🔸 Pri tej nalogi pogosto pomagamo ljudje, tako da najprej priskrbimo mnogo fotografij in pri vsaki označimo, katera žival je na njej. Kadar model učimo na tak način, pravimo, da gre za nadzorovano strojno učenje.
Izbor pravih podatkov
Ključni za delovanje umetne inteligence so podatki, ki jih priskrbimo.
Predstavljaj si, da bi zbrali fotografije samih belih psov, na primer samojedov.
Drug vir podatkov bi bile fotografije samih črnih mačk.
❓Kaj misliš, da bi se zgodilo, ko bi naši umetni inteligenci, ki bi se učila na teh primerih, pokazali fotografijo črnega labradorca?
😺Zelo verjetno bi dobili odgovor, da je na sliki mačka.
UI se uči drugače kot ljudje.
🧐 Mi smo odlični v posploševanju na podlagi majhnega števila primerov. Če pomisliš na razlikovanje med mačkami in psi: je ključna razlika njihova velikost? Morda oblika gobčka, dolžina repa, otip dlake, zven oglašanja ali pa kombinacija vseh teh lastnosti? Tudi če o teh vprašanjih nisi nikoli razmišljal/a, brez težav ločiš mačko od psa.
🧮 Po drugi strani UI potrebuje zelo veliko učnih primerov, da zanesljivo loči med različnimi živalmi. Pri tem mora imeti dostop do čim bolj raznolikih primerkov, psov vseh velikosti in pasem, mačk vseh starosti in barv. Le tako lahko upamo, da se bo umetna inteligenca naučila ključnih razlik med njimi.
Kaj je strojno učenje?
Učenje o strojih, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju.
Način, ko se ljudje učimo plesati s človeku podobnimi roboti.
Način, kako se računalniki učijo iz podatkov in informacij, ki jih prejmejo.
<< Nazaj
Stran 11
->haski ...
VČASIH PA TUDI UI NE GRE ...
Seveda pa za to ni kriva UI, ampak podatki, ki jih dobi.
Tako je UI na videz izjemno dobro razlikovala volkove od psov haskijev.
Ta naloga je lahko težavna celo za ljudi, vendar je UI uspelo razločiti veliko število fotografij. Ko pa so raziskovalke in raziskovalci bolje preverili znanje te umetne inteligence, se je izkazalo, da se je v resnici naučila prepoznavati sneg in v resnici ni znala ločevati haskije od volkov.
Volkovi so bili namreč velikokrat fotografirani v zimski pokrajini, medtem ko so bile fotografije haskijev pogosto posnete v domačem okolju. Čeprav je ta UI na videz odlično reševala nalogo, ki smo ji jo zastavili, se je izkazalo, da jo je reševala na povsem napačen način.
Seveda pa za to ni kriva UI, ampak podatki, ki jih dobi.
Tako je UI na videz izjemno dobro razlikovala volkove od psov haskijev. Ta naloga je lahko težavna celo za ljudi, vendar je UI uspelo razločiti veliko število fotografij. Ko pa so raziskovalke in raziskovalci bolje preverili znanje te umetne inteligence, se je izkazalo, da se je v resnici naučila prepoznavati sneg in v resnici ni znala ločevati haskije od volkov.
Volkovi so bili namreč velikokrat fotografirani v zimski pokrajini, medtem ko so bile fotografije haskijev pogosto posnete v domačem okolju. Čeprav je ta UI na videz odlično reševala nalogo, ki smo ji jo zastavili, se je izkazalo, da jo je reševala na povsem napačen način.Zakaj se lahko umetna inteligenca občasno zmoti pri svojih odločitvah?
Saj se nikoli ne zmoti, halo!
Ker lahko njeno učenje temelji na napačnih vzorcih in podatkih.
Ker se ne more učiti iz svojih napak.
<< Nazaj
Stran 12
NEVRONSKE MREŽE
Nevronske mreže so poseben tip tehnik strojnega učenja.
Metoda je pravzaprav že stara, se je pa nedavno obudilo zanimanje zaradi dostopnosti zmogljivih računalnikov, ki jih lahko poganjajo, in velike količine podatkov, ki so dostopni na spletu.
Ime te metode prihaja od nevronov, celic v naših možganih in živčnem sistemu. Informacije po naših možganih potujejo po signalih, ki jih te celice pošiljajo druga drugi. Med njimi je veliko možnih poti, tako da so zares spletene v mrežo.
Z ogledom posnetka lahko malce obnoviš svoje znanje o nevronih.
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
Umetne nevronske mreže v računalništvu delujejo precej drugače od naših možganov, so pa pri njih dobile navdih.
🧩 Prav tako so sestavljene iz manjših koščkov, ki si po povezavi med sabo pošiljajo informacije. Pri tem moramo informacije predstaviti na način, ki bo nevronski mreži razumljiv.
🔉 V primeru zvoka vsako sekundo posnetka razdelimo na več tisoč delčkov, potem pa za vsak kratek odsek povemo, kako glasen je posnetek. Na ta način glasbo digitaliziramo in jo uporabimo kot vhod za nevronsko mrežo. Če je mreža dovolj velika, se lahko samo iz tega zaporedja glasnosti nauči prepoznavati različne skladbe.
❗ Ne pozabi, da gre v nevronski mreži za kopico majhnih enot, ki delujejo z združenimi močmi. Šele ko uporabimo dovolj veliko mrežo, lahko pristopi k tako zahtevnim nalogam.
Izkazalo se je, da je raje kot dodajati več nepovezanih nevronov, te enote še bolje postaviti v več zaporednih plasti.
Lahko rečemo, da namesto širine povečamo globino naše mreže. Od tod tudi izraz globoke nevronske mreže.
Nevronske mreže so poseben tip tehnik strojnega učenja.
Metoda je pravzaprav že stara, se je pa nedavno obudilo zanimanje zaradi dostopnosti zmogljivih računalnikov, ki jih lahko poganjajo, in velike količine podatkov, ki so dostopni na spletu.
Ime te metode prihaja od nevronov, celic v naših možganih in živčnem sistemu. Informacije po naših možganih potujejo po signalih, ki jih te celice pošiljajo druga drugi. Med njimi je veliko možnih poti, tako da so zares spletene v mrežo.
Z ogledom posnetka lahko malce obnoviš svoje znanje o nevronih.
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
Umetne nevronske mreže v računalništvu delujejo precej drugače od naših možganov, so pa pri njih dobile navdih.
🧩 Prav tako so sestavljene iz manjših koščkov, ki si po povezavi med sabo pošiljajo informacije. Pri tem moramo informacije predstaviti na način, ki bo nevronski mreži razumljiv.
🔉 V primeru zvoka vsako sekundo posnetka razdelimo na več tisoč delčkov, potem pa za vsak kratek odsek povemo, kako glasen je posnetek. Na ta način glasbo digitaliziramo in jo uporabimo kot vhod za nevronsko mrežo. Če je mreža dovolj velika, se lahko samo iz tega zaporedja glasnosti nauči prepoznavati različne skladbe.
❗ Ne pozabi, da gre v nevronski mreži za kopico majhnih enot, ki delujejo z združenimi močmi. Šele ko uporabimo dovolj veliko mrežo, lahko pristopi k tako zahtevnim nalogam.
Izkazalo se je, da je raje kot dodajati več nepovezanih nevronov, te enote še bolje postaviti v več zaporednih plasti.
Lahko rečemo, da namesto širine povečamo globino naše mreže. Od tod tudi izraz globoke nevronske mreže.
Poveži strokovni izraz z njegovim opisom.
nevronska mreža
šifra
nevron
humanoid
računalniški model UI, ki posnema strukturo nevronov pri človeku
živčna celica s svojimi izrastki
dogovorjeni niz znakov za ohranjanje tajnosti podatkov
robot z nekaterimi človeškimi lastnostmi
<< Nazaj
Stran 13
KAJ PA CHATGPT?
ChatGPT je aplikacija, ki nam ponuja dostop do informacij z vprašanji in odgovori. Je ena izmed aplikacij UI, s katero komuniciramo po pametnih napravah. V resnici je to zmogljiv računalniški program, ki lahko razume in odgovarja na vprašanja.
ChatGPT je na neki način podoben enciklopediji, saj vsebuje veliko znanja, do katerega v tem primeru dostopamo z vprašanji. In eden izmed virov, iz katerih se je model ChatGPT-ja učil, je tudi Wikipedija, prosta spletna enciklopedija.
Uporaben, a ...
ChatGPT je lahko zelo uporabno orodje. Pomaga ti lahko pri sestavljanju povabila na praznovanje rojstnega dne, daje ideje za darila za druge ali pa navede veliko možnih imen za mačko. Lahko ti tudi olajša razumevanje kakšne težavne tematike, saj zna slog svojega pisanja prilagajati različnim nivojem predznanja.
... se pogosto tudi zmoti
ChatGPT se lahko tudi zelo zmoti. Še posebej se lahko zatakne pri navajanju dejstev, na primer letnic in imen.
❗ Zato ne pozabi: uporabljaj ga kot vsako drugo orodje – s ščepcem soli.
👀 Podobno kot bi pri iskanju zaklada s pomočjo zemljevida navsezadnje le pogledal/a naokoli in se bolj zanesel/zanesla na lastne čute in druge izkušene pomočnike, je pri pridobivanju znanja s pomočjo ChatGPT-ja pametno preveriti pri učiteljih, učiteljicah in drugih odraslih, ali si na pravi poti.
ChatGPT je aplikacija, ki nam ponuja dostop do informacij z vprašanji in odgovori. Je ena izmed aplikacij UI, s katero komuniciramo po pametnih napravah. V resnici je to zmogljiv računalniški program, ki lahko razume in odgovarja na vprašanja.
ChatGPT je na neki način podoben enciklopediji, saj vsebuje veliko znanja, do katerega v tem primeru dostopamo z vprašanji. In eden izmed virov, iz katerih se je model ChatGPT-ja učil, je tudi Wikipedija, prosta spletna enciklopedija.
Uporaben, a ...
ChatGPT je lahko zelo uporabno orodje. Pomaga ti lahko pri sestavljanju povabila na praznovanje rojstnega dne, daje ideje za darila za druge ali pa navede veliko možnih imen za mačko. Lahko ti tudi olajša razumevanje kakšne težavne tematike, saj zna slog svojega pisanja prilagajati različnim nivojem predznanja.
... se pogosto tudi zmoti
ChatGPT se lahko tudi zelo zmoti. Še posebej se lahko zatakne pri navajanju dejstev, na primer letnic in imen.
❗ Zato ne pozabi: uporabljaj ga kot vsako drugo orodje – s ščepcem soli.
👀 Podobno kot bi pri iskanju zaklada s pomočjo zemljevida navsezadnje le pogledal/a naokoli in se bolj zanesel/zanesla na lastne čute in druge izkušene pomočnike, je pri pridobivanju znanja s pomočjo ChatGPT-ja pametno preveriti pri učiteljih, učiteljicah in drugih odraslih, ali si na pravi poti.
Kaj lahko počne ChatGPT?
Preizkuša nove recepte za tortice.
Lahko ti odgovarja na najbolj čudaška vprašanja, tudi napačno.
Mačke uči plezati na drevesa.
<< Nazaj
Stran 14
CHATGPT in NEVRONSKE MREŽE
V ozadju ChatGPT je nevronska mreža. Ker deluje z naravnim (človeškim) jezikom, taki nevronski mreži pravimo tudi veliki jezikovni model. Namen takšnega modela je sestavljanje smiselnih stavkov in povedi.
Učenje velikih jezikovnih modelov ima več stopenj.
1️ Izbira velike zbirke besedil za učno gradivo. Model se lahko izpopolnjuje tako, da vzame nekaj besed v stavku, potem pa poskusi uganiti naslednjo. Če mu uspe, si označi, da je to uspešen primer, in nadaljuje z naslednjo besedo.
2️ Ko model že dovolj uspešno sestavlja povedi, je čas za vprašanja in odgovore. Na tej stopnji mu ljudje priskrbimo smiselne pare vprašanj in odgovorov. Potem mora poskusiti na novo vprašanje odgovoriti brez naše pomoči.
3️ Ko enkrat obvlada to nalogo, pride čas za učenje z nagrajevanjem. Model odgovarja na naša vprašanja in mi povemo, ali je odgovor dober ali slab. Ta del učenja je najbolj podoben dresiranju psička, ki mu dajemo posladke, ko pravilno izvede neki trik.
Ljudje tako svoje znanje prenesemo na umetni jezikovni model.
🔹 Najprej smo pri tem sodelovali vsi, ki smo napisali besedila, ki jih je jezikovni model imel za učno snov.
🔹 Potem so sodelovali tisti, ki so odgovarjali na vprašanja.
🔹 Nazadnje je na stotine človeških ocenjevalcev ocenjevalo in nagrajevalo odzive ChatGPT.
❓ Koliko je torej v njem človeške in koliko umetne inteligence?
V ozadju ChatGPT je nevronska mreža. Ker deluje z naravnim (človeškim) jezikom, taki nevronski mreži pravimo tudi veliki jezikovni model. Namen takšnega modela je sestavljanje smiselnih stavkov in povedi.
Učenje velikih jezikovnih modelov ima več stopenj.
1️ Izbira velike zbirke besedil za učno gradivo. Model se lahko izpopolnjuje tako, da vzame nekaj besed v stavku, potem pa poskusi uganiti naslednjo. Če mu uspe, si označi, da je to uspešen primer, in nadaljuje z naslednjo besedo.
2️ Ko model že dovolj uspešno sestavlja povedi, je čas za vprašanja in odgovore. Na tej stopnji mu ljudje priskrbimo smiselne pare vprašanj in odgovorov. Potem mora poskusiti na novo vprašanje odgovoriti brez naše pomoči.
3️ Ko enkrat obvlada to nalogo, pride čas za učenje z nagrajevanjem. Model odgovarja na naša vprašanja in mi povemo, ali je odgovor dober ali slab. Ta del učenja je najbolj podoben dresiranju psička, ki mu dajemo posladke, ko pravilno izvede neki trik.
Ljudje tako svoje znanje prenesemo na umetni jezikovni model.
🔹 Najprej smo pri tem sodelovali vsi, ki smo napisali besedila, ki jih je jezikovni model imel za učno snov.
🔹 Potem so sodelovali tisti, ki so odgovarjali na vprašanja.
🔹 Nazadnje je na stotine človeških ocenjevalcev ocenjevalo in nagrajevalo odzive ChatGPT.
❓ Koliko je torej v njem človeške in koliko umetne inteligence?
Kaj je glavni namen velikega jezikovnega modela?
Pisanje dialogov za gledališko igro.
Ustvarjanje zemljevidov vesolja.
Razumevanje in generiranje besedil ter odgovarjanje na vprašanja.
<< Nazaj
Stran 15
UPORABA UMETNE INTELIGENCE
Zadnje čase se veliko govori predvsem o ChatGPT, vendar je UI veliko širše uporabljeno orodje.
🏥 V medicini lahko pomaga zdravnikom pri ugotavljanju bolezni in iskanju zdravljenja.
🌍 V znanosti UI pomaga pri analizi podatkov iz vesolja in podnebnih sprememb, kar pomaga raziskovalcem bolje razumeti svet.
💬 UI uspešno prevaja iz enega jezika v drugega, kar olajša komunikacijo med ljudmi, ki govorijo različne jezike.
🤖 Omogoča pa tudi razvoj pametnih robotov, ki lahko pomagajo pri gospodinjskih nalogah ali v industriji.
Prvi je besedo robot uporabil Karel Čapek leta 1921 v drami R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti). Beseda robot izhaja iz češke besede robota in pomeni »prisilno delo«. Sicer so pa roboti kot ideja s človekom že zelo dolgo, ne zgolj zadnjih dobrih sto let.
Zadnje čase se veliko govori predvsem o ChatGPT, vendar je UI veliko širše uporabljeno orodje.
🏥 V medicini lahko pomaga zdravnikom pri ugotavljanju bolezni in iskanju zdravljenja.
🌍 V znanosti UI pomaga pri analizi podatkov iz vesolja in podnebnih sprememb, kar pomaga raziskovalcem bolje razumeti svet.
💬 UI uspešno prevaja iz enega jezika v drugega, kar olajša komunikacijo med ljudmi, ki govorijo različne jezike.
🤖 Omogoča pa tudi razvoj pametnih robotov, ki lahko pomagajo pri gospodinjskih nalogah ali v industriji.
Prvi je besedo robot uporabil Karel Čapek leta 1921 v drami R.U.R. (Rossumovi Univerzální Roboti). Beseda robot izhaja iz češke besede robota in pomeni »prisilno delo«. Sicer so pa roboti kot ideja s človekom že zelo dolgo, ne zgolj zadnjih dobrih sto let.
Kaj je robot?
Stroj, ki ga nadzoruje računalnik in ga lahko programiramo, da samostojno opravlja določeno opravilo.
Bitje iz vesolja, ki vsebuje deloma organske in deloma umetne dele.
Vrsta čarobnega bitja, ki izpolnjuje želje.
<< Nazaj
Stran 16
ROBOTIKA IN NJENI ZAKONI
Pisec znanstvene fantastike Isaac Asimov je v svojem delu Jaz, robot (v izirniku, angleško I, robot) postavil tri zakone robotike, ki so postali pravilo pri načrtovanju razvoja UI v resničnem svetu.
Oglej si zabaven posnetek, zakaj moramo biti včasih pazljivi pri tem, kaj si pravzaprav želimo.😜
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
No, v resnici se kaj takega kot v posnetku ne bi moglo zgoditi. Tudi zaradi tega so pomembni Asimovi zakoni robotike.
Pisec znanstvene fantastike Isaac Asimov je v svojem delu Jaz, robot (v izirniku, angleško I, robot) postavil tri zakone robotike, ki so postali pravilo pri načrtovanju razvoja UI v resničnem svetu.
Oglej si zabaven posnetek, zakaj moramo biti včasih pazljivi pri tem, kaj si pravzaprav želimo.😜
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
No, v resnici se kaj takega kot v posnetku ne bi moglo zgoditi. Tudi zaradi tega so pomembni Asimovi zakoni robotike.
Pomagaj si s povezavo in ugotovi, kateri TRIJE zakoni so Asimovi zakoni robotike.
Robot se lahko upre človeku, če mu ta poskuša škoditi.
Robot mora varovati svoj obstoj, dokler to ni v nasprotju s prvim ali drugim zakonom.
Robot mora ubogati človekove ukaze, razen takrat, ko so takšni ukazi v nasprotju s prvim zakonom.
Robot mora ubiti drugega človeka, če mu je bilo tako ukazano.
Robot lahko presodi, ali je človekov ukaz smiseln ali ne.
Robot ne sme poškodovati človeka ali dovoliti, da bi prišlo do poškodbe.
<< Nazaj
Stran 17
Globoki ponaredki so lahko zabavni, so pa tudi zelo nevarni, kadar se uporabljajo za zavajanje ali ustvarjanje lažnih informacij.
Ustvarjalci globokih ponaredkov se trudijo, da bi jih naredili čim bolj prepričljive, ti pa se potrudi, da preveriš, ali je to, kar vidiš, tudi res!
JE MOGOČE UI TUDI ZLORABITI?
Seveda, tako kot vsako drugo stvar.😠
Zaradi dobre sposobnosti posnemanja človekovega pisanja in govora so se pojavili lažni posnetki znanih oseb, kjer so na sicer resničen video posnetek nanesli govor in ustrezno premikanje ustnic.
❗ S tem bi lahko nekomu položili v usta besede, ki jih sam ne bi izrekel, in trdili, da imajo za to dokazno gradivo v obliki video posnetka. Še toliko lažje je UI uporabljati za ponarejanje pisanja neke osebe in se zanjo izdajati v pisnem pogovoru, na primer v klepetu na družbenem omrežju.
Oglej si razlago, kaj je in kako deluje deepfake (v slovenščini globoki ponaredek).
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
Zaradi hitrega razvoja tehnologije morajo biti pazljivi tudi starši, ki na spletu delijo slike svojih otrok. Javno delitev otrokovih fotografij na spletu s strani staršev označuje izraz »sharenting« – iz angleških besed »share«, kar pomeni deliti, in »parenting«, kar pomeni starševstvo.
Spodnji posnetek prikazuje, kako se z deepfake tehnologijo, ki uporabi posnetke deklice, ki so jih na spletu delili starši, lahko ustvarijo različne neresnične zgodbice. V filmčku, ki poziva starše k previdnemu obnašanju na spletu, vidimo deklico, ki se s pomočjo tehnologije spremeni v odraslo žensko. Filmček prikaže, kako ji lahko zlonamerneži s pomočjo UI uničijo prihodnost. (Žal so podnapisi samo v angleščini.)
Seveda, tako kot vsako drugo stvar.😠
Zaradi dobre sposobnosti posnemanja človekovega pisanja in govora so se pojavili lažni posnetki znanih oseb, kjer so na sicer resničen video posnetek nanesli govor in ustrezno premikanje ustnic.
❗ S tem bi lahko nekomu položili v usta besede, ki jih sam ne bi izrekel, in trdili, da imajo za to dokazno gradivo v obliki video posnetka. Še toliko lažje je UI uporabljati za ponarejanje pisanja neke osebe in se zanjo izdajati v pisnem pogovoru, na primer v klepetu na družbenem omrežju.
Oglej si razlago, kaj je in kako deluje deepfake (v slovenščini globoki ponaredek).
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
Zaradi hitrega razvoja tehnologije morajo biti pazljivi tudi starši, ki na spletu delijo slike svojih otrok. Javno delitev otrokovih fotografij na spletu s strani staršev označuje izraz »sharenting« – iz angleških besed »share«, kar pomeni deliti, in »parenting«, kar pomeni starševstvo.
Spodnji posnetek prikazuje, kako se z deepfake tehnologijo, ki uporabi posnetke deklice, ki so jih na spletu delili starši, lahko ustvarijo različne neresnične zgodbice. V filmčku, ki poziva starše k previdnemu obnašanju na spletu, vidimo deklico, ki se s pomočjo tehnologije spremeni v odraslo žensko. Filmček prikaže, kako ji lahko zlonamerneži s pomočjo UI uničijo prihodnost. (Žal so podnapisi samo v angleščini.)
Kako se lahko sami zaščitimo pred zlorabami na spletu? Pomagaš si lahko s povezavo.
Osebne informacije in posnetke delimo z vsemi na spletu, tudi tistimi, ki so sami navidezni prijatelji in jih v resničnem življenju ne poznamo.
Za vse spletne dostope uporabimo isto geslo, ki pa mora biti dovolj zapleteno.
Posnetke in osebne informacije delimo samo s tistimi, ki so del naše družine ali naši prijatelji, ter na varnih in preverjenih spletnih straneh.
<< Nazaj
Stran 18
UI V FILMIH – Nas UI ogroža?
UI je že dolgo precej priljubljena tema v filmski industriji. Filmski ustvarjalci že skoraj sto let (film Metropolis je bil narejen leta 1927) upodabljajo ideje, povezane z umetno inteligenco. UI je v filmih predstavljena različno, od prijaznih robotov, ki pomagajo ljudem, do zlobnih superinteligentnih računalnikov, ki ogrožajo človeštvo.
Zvrst znanstvenofantastičnih (ZF) filmov, povezanih z UI, ponuja priložnost za razmislek o etičnih vprašanjih, odnosu med človekom in UI ter mogočemu razvoju v prihodnosti. Včasih se ti filmi izkažejo za precej preroške, saj so nekateri izumi in ideje, predstavljeni v ZF filmih, v tem času že postali resničnost (pametne naprave, lažne novice in personalizirano oglaševanje, hologrami ...).
🌌 Po mnenju številnih strokovnjakov je najboljši znanstvenofantastični film vseh časov 2001: Odiseja v vesolju (2001: A Space Odyssey) iz leta 1968 režiserja Stanleyja Kubricka. To je zgodba o potovanju človeka v vesolje. A je veliko več kot to: prvi je predstavil prepričljivo idejo o tem, kako bi lahko bila videti prihodnost in kako bi UI lahko vplivala na človeško življenje. Film prikaže tudi vprašanje, kako se spopasti s pametnimi stroji.
Na vesoljski ladji je poseben računalnik HAL 9000, ki pomaga astronavtom pri opravljanju nalog. Toda HAL se kmalu začne zelo čudno vesti, dela napake in postaja vse bolj nepredvidljiv. Astronavti se znajdejo v težavah, saj se HAL 9000 bori za preživetje ...
Oglej si napovednik za film (žal je samo v angleščini).
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
🦾Tisti film, ki je očitno zagovarjal misel, da je tehnologija nevarna za človeški obstoj, je seveda Terminator (1984) režiserja Jamesa Camerona, ki se je razvil v zelo uspešno franšizo.
💊 Rdeča (kruta resničnost) ali modra (udoben neresnični svet) tabletka je vprašanje, o katerem se odloča Neo v kultnem filmu Matrica (1999) bratov Wachowski. V tem filmu smo ljudje le neke vrste »baterije« v resničnem svetu robotov.
Po letu 2000 je bilo teh filmov, tudi nekaj odličnih, veliko. Pomagaj si s razlago in ugotovi, kateri od spodnjih filmov je vsiljivec.
UI je že dolgo precej priljubljena tema v filmski industriji. Filmski ustvarjalci že skoraj sto let (film Metropolis je bil narejen leta 1927) upodabljajo ideje, povezane z umetno inteligenco. UI je v filmih predstavljena različno, od prijaznih robotov, ki pomagajo ljudem, do zlobnih superinteligentnih računalnikov, ki ogrožajo človeštvo.
Zvrst znanstvenofantastičnih (ZF) filmov, povezanih z UI, ponuja priložnost za razmislek o etičnih vprašanjih, odnosu med človekom in UI ter mogočemu razvoju v prihodnosti. Včasih se ti filmi izkažejo za precej preroške, saj so nekateri izumi in ideje, predstavljeni v ZF filmih, v tem času že postali resničnost (pametne naprave, lažne novice in personalizirano oglaševanje, hologrami ...).
🌌 Po mnenju številnih strokovnjakov je najboljši znanstvenofantastični film vseh časov 2001: Odiseja v vesolju (2001: A Space Odyssey) iz leta 1968 režiserja Stanleyja Kubricka. To je zgodba o potovanju človeka v vesolje. A je veliko več kot to: prvi je predstavil prepričljivo idejo o tem, kako bi lahko bila videti prihodnost in kako bi UI lahko vplivala na človeško življenje. Film prikaže tudi vprašanje, kako se spopasti s pametnimi stroji.
Na vesoljski ladji je poseben računalnik HAL 9000, ki pomaga astronavtom pri opravljanju nalog. Toda HAL se kmalu začne zelo čudno vesti, dela napake in postaja vse bolj nepredvidljiv. Astronavti se znajdejo v težavah, saj se HAL 9000 bori za preživetje ...
Oglej si napovednik za film (žal je samo v angleščini).
(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)
🦾Tisti film, ki je očitno zagovarjal misel, da je tehnologija nevarna za človeški obstoj, je seveda Terminator (1984) režiserja Jamesa Camerona, ki se je razvil v zelo uspešno franšizo.
💊 Rdeča (kruta resničnost) ali modra (udoben neresnični svet) tabletka je vprašanje, o katerem se odloča Neo v kultnem filmu Matrica (1999) bratov Wachowski. V tem filmu smo ljudje le neke vrste »baterije« v resničnem svetu robotov.
Po letu 2000 je bilo teh filmov, tudi nekaj odličnih, veliko. Pomagaj si s razlago in ugotovi, kateri od spodnjih filmov je vsiljivec.
Kateri film ne spada med znastvenofantastične filme, pač pa med fantazijske?
<< Nazaj
Stran 19
PRIHODNOST UMETNE INTELIGENCE
UI je tehnologija, ki bo zagotovo še naprej vplivala na naše življenje. Kako?
🧑🏫 Lahko nam pomaga pri oblikovanju učnih načrtov, ki bi bili bolje prilagojeni vsaki učenki in vsakemu učencu posamezno. Na ta način bi lažje upoštevali raznolikost otrok in njihovih zanimanj.
🔌 Lahko bi koristila pri reševanju okoljske krize. Tu bi jo lahko uporabili pri bolj premišljenem načrtovanju razdeljevanja električne energije ali pa sledenju živalim, ki jim grozi izumrtje.
🌱 Prav tako bi lahko avtomatsko spremljali zdravje pridelkov in rastlin, na katerih rastejo, da bi lahko ob bolezni prej ukrepali.
🚚 Lahko bi spremljali, kaj se dogaja z nekim izdelkom na poti od pridobivanja surovin zanj, v proizvodnji, prevozu do trgovine in tvoje sobe in nazadnje pri odlaganju oziroma reciklaži. Na ta način bi lahko poskusili zmanjšati količino odpadkov ali porabo energije, povezane z njim.
Kaj je najverjetnejša naloga robotskih hišnih pomočnikov v prihodnosti?
UI je tehnologija, ki bo zagotovo še naprej vplivala na naše življenje. Kako?
🧑🏫 Lahko nam pomaga pri oblikovanju učnih načrtov, ki bi bili bolje prilagojeni vsaki učenki in vsakemu učencu posamezno. Na ta način bi lažje upoštevali raznolikost otrok in njihovih zanimanj.
🔌 Lahko bi koristila pri reševanju okoljske krize. Tu bi jo lahko uporabili pri bolj premišljenem načrtovanju razdeljevanja električne energije ali pa sledenju živalim, ki jim grozi izumrtje.
🌱 Prav tako bi lahko avtomatsko spremljali zdravje pridelkov in rastlin, na katerih rastejo, da bi lahko ob bolezni prej ukrepali.
🚚 Lahko bi spremljali, kaj se dogaja z nekim izdelkom na poti od pridobivanja surovin zanj, v proizvodnji, prevozu do trgovine in tvoje sobe in nazadnje pri odlaganju oziroma reciklaži. Na ta način bi lahko poskusili zmanjšati količino odpadkov ali porabo energije, povezane z njim.
Kaj je najverjetnejša naloga robotskih hišnih pomočnikov v prihodnosti?
Kaj je najverjetnejša naloga robotskih hišnih pomočnikov v prihodnosti?
Vse učitelje bodo nadomestili roboti.
Robotski hišni pomočniki bodo ljudem v pomoč pri opravljanju gospodinjskih opravil.
Roboti bodo zastonj kuhali za vse ljudi na tem svetu.
<< Nazaj
Stran 20
OMEJITVE in PRIHODNOST UI
Pri razmišljanju o prihodnosti UI ti lahko pomaga opazovanje tistih njenih izvedb, ki te že obkrožajo.
📲 Včasih pozabimo, da je UI prisotna v vsakem pametnem telefonu, kjer nam pomaga pri orientaciji, proti nam igra igro, prevaja besedilo in govor iz tujega jezika, prikazuje vsebine, za katere se je v preteklosti izkazalo, da so nas zanimale, polepša naše selfije, na fotografije nastavi različne filtre, odklepa naš telefon s pomočjo prstnega odtisa ali našega obraza, meri naše korake in nas spodbuja, da hodimo še več.
Z zavedanjem, kako UI že uporabljamo, in razumevanjem, kako deluje, bomo na dobri poti, da nam bo koristila še naprej. UI je močno orodje, ki nam lahko zelo pomaga, a le, če jo odgovorno uporabljamo.
Pri razmišljanju o prihodnosti UI ti lahko pomaga opazovanje tistih njenih izvedb, ki te že obkrožajo.
📲 Včasih pozabimo, da je UI prisotna v vsakem pametnem telefonu, kjer nam pomaga pri orientaciji, proti nam igra igro, prevaja besedilo in govor iz tujega jezika, prikazuje vsebine, za katere se je v preteklosti izkazalo, da so nas zanimale, polepša naše selfije, na fotografije nastavi različne filtre, odklepa naš telefon s pomočjo prstnega odtisa ali našega obraza, meri naše korake in nas spodbuja, da hodimo še več.
Z zavedanjem, kako UI že uporabljamo, in razumevanjem, kako deluje, bomo na dobri poti, da nam bo koristila še naprej. UI je močno orodje, ki nam lahko zelo pomaga, a le, če jo odgovorno uporabljamo.
Kaj od spodnjega je primer uporabe umetne inteligence?
Igranje nogometa.
Pisanje pesmi.
Prepoznavanje obraza na fotografiji.
<< Nazaj
Stran 21
NAGRADNI IZZIV
Nariši svojo idejo pametnega telefona prihodnosti, ki uporablja umetno inteligenco. Kaj lahko počne ta telefon in kako ti olajša življenje?
Risbo lahko dopolniš s kratkim opisom, ki bo razložil, kaj lahko počne tak telefon in zakaj je to dobro. Risbo pošlji po navadni pošti do 1. 12. 2023 na naslov Uredništvo Vesele šole, Slovenska 29, Ljubljana, ali po e-pošti na vesela.sola@mladinska-knjiga.si. Če boš med najboljšimi tremi, ti bo naš podpornik, Telekom Slovenije, podaril super PAKET PRESENEČENJA. Imena zmagovalcev bomo objavili na veselasola.net pod zavihkom Za mulce v sedmih dneh po datumu oddaje prispevkov.
Sicer pa lahko tudi z rešeno učno potjo prideš do lepe knjižne nagrade.:green_book: Seveda pa nam moraš prej zaupati svoje podatke. :smiley:
| Ime: * | |
| Priimek: * | |
| E-mail: * | |
| Osnovna šola: | |
| Razred: | |
* obvezen podatek