Vodna ujma: poplave

KORISTNOST POPLAV 🔍

Poplavne vode so ključne za nekatere ekosisteme, saj zagotavljajo napolnitev vodnih virov in bogatenje podtalnice zlasti v sušnih območjih.

💦 Sladkovodne poplave imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rečnih ekosistemov in ohranjajo biotsko raznovrstnost poplavnih ravnic, mokrišč in močvirij.
Ta so pomembna za čiščenje vode, preprečevanje poplav, zagotavljanje habitata za ptice in druge živalske vrste ter shranjevanje ogljika.

🌫️ Poplave tudi naplavljajo prst in drug material na rečne delte in priobalna močvirja ter tako zagotavljajo njihovo ohranjanje.

VODA NAJDE POT ... 🔍

Več kot nas je, bolj se naša potreba po prostoru veča. Ljudje zato nespametno odvzemamo prostor vodi oziroma vodotokom. Od sredine 19. stoletja so se struge vodotokov skrajševale in ožile, gradili so se visokovodni nasipi in s tem zmanjševale poplavne površine ter osuševala mokrišča.

Z gradnjo novih objektov, preurejanjem površin v ceste, parkirišča in industrijska območja spreminjamo način odtekanja vode.

➖ Gradnja naselij na poplavnem prostoru, pospeševanje odtoka voda zaradi izsuševanja kmetijskih površin, gradnje namakalnih sistemov in gradnje vodnih energetskih objektov zahtevajo regulacije rek, gradnje vodnih zadrževalnikov in vodo-oskrbovalnih sistemov.

🧱 Tudi hiše, podporni zidovi, tlakovana dvorišča, skladišča in parkirišča manjšajo sposobnosti zadrževanja vode v pokrajini.

➖ Umetno zgrajeni odtočni kanali in jarki ter utrjene struge povzročajo hitrejše odtoke vode, kar v niže ležečih predelih ustvarja nove poplavne površine ali celo plazove.

VSAKA POPLAVA NI POVODENJ 🔍

Poplave so precej pogost pojav, ni pa vsaka poplava tudi povodenj, ki povzroči veliko škode in trpljenja. Povodenj je uničujoča naravna nesreča – vodna ujma. Ponekod se poplave lahko pojavljajo skoraj vsako leto, zato jim pravimo poplave z veliko verjetnostjo nastanka (nad 50 odstotkov).

🔟 Kadar je verjetnost za poplave le 10 odstotkov, so to poplave z desetletno povratno dobo.

⛆ Vodna ujma ali povodenj je redkejši pojav in izraz za velike uničujoče katastrofe, torej naravne nesreče. Za pojav takega dogodka je verjetnost, na primer, le 5 odstotkov, če gre za dvajsetletne poplave, oziroma le 1 odstotek v primeru stoletnih poplav.

Povodnji povzročijo veliko več škode in tudi katastrofalne posledice, ki jim težko uidemo, saj prizadenejo tako naravo kot ljudi. Gre za veliko poplavno vodo, ki prekrije celotno poplavno področje ali večji del naplavne ravnice. Ob ogromni materialni škodi pogosto jemlje tudi življenja ljudi in drugih živih bitij.

NEVARNE HUDOURNIŠKE POPLAVE II. 🔍

Z izjemo severovzhodnih območij lahko pri nas kjerkoli pade v dveh dneh nad 200 milimetrov (= litrov) na kvadratni meter dežja, na Bovškem je že večkrat padlo tudi več kot 500 litrov dežja na kvadratni meter.

Hudourniške poplave se pojavljajo v gorskem svetu, v hribovjih in gričevjih na hudournikih, na katerih zaradi močnega transporta plavja in plavin prihaja do zajezitev in nato do prebojev ter nastanka močnejših poplavnih valov.

Kar 12 % celotnega slovenskega ozemlja (približno 237.000 ha zemljišč) je na območjih hudourniških poplav, ena tretjina (27.000 km) vodnih tokov pa ima hudourniške značilnosti.

Oglej si stran Zavarovalnice Triglav – Ste pripravljeni na poplave?. Premakni se do dela Koliko časa imam za pripravo na poplavo? in se premikaj po časovni premici ter opazuj, kako se dviga voda in kdaj poplavi glede na območje.

NISMO NEMOČNI, LE RAZMISLITI MORAMO, KAKO RAVNATI 🔍

Narave ne moremo zaustaviti, dolgotrajnega dežja in močnih nalivov ne moremo preprečiti. In tudi ne večine poplav.
💡 Lahko pa omilimo posledice ali jih v urbanih območjih omejimo.
Pri tem je pomembno tudi urejanje vodotokov, povirij in urbanih površin.

KAKO?
🔹 Z negradbenimi ukrepi (upravno-zakonski ukrepi, zavarovanje) in poplavno varnim prostorskim načrtovanjem. Vsaka občina bi morala načrtovati rabo prostora tako, da se izogne poselitvam in dejavnostim prebivalstva na nevarnih, ranljivih ali ogroženih območjih.

🔹 Razširiti moramo struge vodotokov, da bodo te lahko prevajale poplavne vode mimo poseljenih območij, brez povzročanja škode.
🌱 Obvodne rastline imajo pomembno vlogo, saj lahko struge le tako opravljajo svojo ekološko funkcijo.
➖ Odstraniti bo treba betonske obloge, kjer je to mogoče, in odpreti skrite vodotoke.

VPLIV SEGREVANJA PODNEBJA 🔍

🌡️ Znanstveniki so ocenili, da pri segrevanju podnebja za samo stopinjo nekoč stoletne padavine dobimo že v povprečju na 78 let in pri stopnji ogrevanja +2 °C na 62 let.

🔺 Temperatura zraka v Evropi se je že povečala za 1,5 °C; predvidevamo, da se bo v naslednjih 40 letih ogrelo za vsaj še 2 °C. Toplejši zrak je namreč sposoben uskladiščiti več vodne pare.
⛆ Za vsako stopinjo Celzija, ko je zrak toplejši, vsebuje okrog 7 odstotkov več vodne pare. Padavinski procesi imajo zato na razpolago večjo zalogo vode, ko so izpolnjeni še drugi pogoji v ozračju. Vendar zveze niso tako preproste. Morda nas čakajo še močnejši nalivi.
🌀 Nad oceani močne padavine še narastejo, in to pri vsaki dodatni stopinji Celzija za kar 14 odstotkov. To pa so že skrb vzbujajoče razlike.

Naraščanje morske gladine
🌊 Učinek globalnega segrevanja je dvig gladine oceanov, saj se veča prostornina vode v oceanih. Na eni strani se povečuje količina vode zaradi taljenja ledu na kopnem, na drugi strani pa se morska voda segreva, s tem se ji zmanjšuje gostota in veča prostornina.
🔹 Če se morje, globoko 200 metrov, segreje za 1 °C, se gladina morja dvigne za 2,6 centimetra.
🔹 Če pa je za 1 °C segreta plast vode debela en kilometer, se gladina dvigne že za 13 cm.
🔺 Če bi se vsa morja na Zemlji enakomerno segrela le za 3 °C, bi se gladina dvignila kar za 240 centimetrov.

Oglej si posnetek Osvežilne fronte: pogovor s strokovnjakom, dr. Matjažem Ličerjem z Morske biološke postaje Piran (NIB), o globalnem segrevanju in dviganju morja.

(Če se posnetek ne prikaže samodejno, klikni tukaj.)